Junaki, ki rešujejo življenja

Letos mineva že 59 let od uvedbe brezplačnega, prostovoljnega in anonimnega krvodajalstva, katerega organizacijo je prevzel Rdeči križ Slovenije, za odvzeto kri pa skrbi Zavod RS za transfuzijsko medicino. Število ljudi, ki sodelujejo v najbolj množični človekoljubni dejavnosti pri nas, je iz leta v leto raslo in 1984. doseglo največjo številko v zgodovini slovenskega krvodajalstva – kri so darovale kar 116.103 osebe. Izjemno smo se odrezali tudi v lanskem letu, ko se je krvodajalskih akcij udeležilo 115.900 ljudi, je povedal Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo pri RKS. »Lani smo zabeležili kar 13.198 novih krvodajalcev in udeležba na krvodajalskih akcijah je za 4,3 odstotke presegla leto 2010. Pohvalo si zasluži tudi 2583 prostovoljcev, ki so za pomoč pri teh akcijah porabili kar 45.619 ur svojega časa.«

Med Slovenci je približno pet odstotkov krvodajalcev, med njimi pa je dve tretjini moških in tretjina žensk. »Da zadovoljimo potrebe zdravstva po krvi, moramo vsak dan opraviti približno 400 odvzemov. Na leto v povprečju zberemo 45.000 litrov krvi.« RKS vsako leto pripravi program krvodajalskih akcij, ki so redno objavljene v medijih, območna združenja pa opominjajo še na posamezne odvzeme. Kri je mogoče darovati tudi na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani, v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor, v Transfuzijskem centru SB Celje in na transfuzijskih oddelkih splošnih bolnišnic v Izoli, Novi Gorici, Trbovljah, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Novem mestu ter na Jesenicah in Ptuju, v izrednih razmerah ali med povečano potrebo po določeni krvni skupini pa seveda organizirajo dodatno zbiranje krvi.

Ponekod po svetu pa krvodajalstvo še ni popolnoma prostovoljno in brezplačno, s čimer se Svetovna zdravstvena organizacija in tudi Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca seveda ne strinjata, je povedal Novak. Melbournska deklaracija iz leta 2009 poziva vse države, naj do leta 2020 dosežejo 100-odstotno prostovoljno neplačano krvodajalstvo. Na svetu vsako leto da kri kar 92 milijonov ljudi.

Le zdravi in polnoletni

Najpogostejša krvna skupina pri nas je A (ima jo 40 odstotkov ljudi), sledijo krvna skupina 0 (38 odstotkov), B (približno 15 odstotkov) in AB (le 7 odstotkov). Sogovornik je poudaril, da največje pomanjkanje krvi beležijo v poletnih mesecih, med najbolj iskanimi pa so tri krvne skupine, zato na odvzem še posebno lepo vabijo 0-pozitivne, B-negativne in AB-negativne krvodajalce. Vedno so seveda dobrodošli tudi preostali (A+, B+, A–, AB+, 0-). Krvodajalec je lahko vsak človek, ki je dopolnil 18 let in ni starejši od 65 let. Biti mora dobrega zdravja in tehtati vsaj 50 kilogramov. Pogoja za darovanje sta še dva: če v zadnjih mesecih ni imel večje operacije in v zadnjem letu ni prejel transfuzije, se odvzema krvi lahko udeleži, sicer pa ne. Moški jo lahko daruje na tri mesece, ženska pa na štiri mesece, vendar le, če v zadnjem letu ni bila noseča.

Vsakogar, ki se je pripravljen pridružiti veliki družini krvodajalcev, na RKS prosijo, naj jim posreduje svoje podatke, lahko pa se oglasi tudi neposredno na enem od odvzemnih mest. Ob prihodu na odvzem krvi ga zdravstveno osebje povpraša po osebnih podatkih, nato pa izpolni vprašalnik. V laboratoriju mu iz prsta odvzamejo kapljico krvi, orientacijsko določijo krvno skupino in količino krvnega barvila – hemoglobina, saj kri lahko daruje le, če ima zadostno rezervo krvi oziroma hemoglobina. Sledi pregled pri zdravniku, ki svetuje ali odsvetuje odvzem. Če je odločitev pozitivna, sledi odvzem krvi s sterilnim priborom za enkratno uporabo. Kri po cevki teče v plastično vrečko, v kateri je tekočina proti strjevanju. Medicinska sestra nato odvzame še štiri epruvete krvi – tri za natančno določitev krvne skupine in ugotavljanje morebitnih sledi povzročiteljev aidsa, hepatitisa in sifilisa, četrta epruveta pa spremlja vrečko in je namenjena navzkrižnemu preizkusu med krvjo sprejemnika in dajalca neposredno pred transfuzijo. Običajno odvzamejo 450 ml krvi oziroma največ 13 odstotkov celotnega volumna. Včasih krvodajalca, zlasti novega, pred odvzemom, med njim ali po njem obide slabost, ki pa ob pomoči usposobljenega osebja hitro mine in nima posledic. Na odvzem se ne sme priti s praznim želodcem, ampak po lahkem obroku, čez dan pa je priporočljivo popiti veliko vode ali drugih brezalkoholnih pijač, je še poudaril Boštjan Novak.

Kje lahko darujete kri?

Kri lahko darujete na rednih krvodajalskih akcijah (termini in kraji so objavljeni v medijih) in:

• na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6, Ljubljana: vsak delovni dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 17. ure;
• v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor, Ljubljanska 5: ob torkih od 7. do 17.30, ob četrtkih od 7. do 11. ure;
• v Transfuzijskem centru SB Celje, Oblakova 5: ob ponedeljkih, torkih in sredah od 7.30 do 10.30;
• na transfuzijskem oddelku SB Izola, Polje 35: ob torkih od 7.30 do 12. ure, ob četrtkih od 7.30 do 11. ure in od 13. do 16.30, ob petkih od 7.30 do 10. ure;
• na transfuzijskem oddelku SB Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13: ob torkih od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure, ob petkih od 8. do 12. ure;
• na transfuzijskem oddelku SB Trbovlje, Rudarska 7: ob četrtkih od 6.30 do 9.30;
• na transfuzijskem oddelku SB dr. Jožeta Potrča, Potrčeva 23–25, Ptuj: ob torkih in četrtkih od 7. do 11. ure;
• na transfuzijskem oddelku SB Slovenj Gradec, Gosposvetska 3: ob torkih in četrtkih od 7. do 9. ure;
• na transfuzijskem oddelku SB Murska Sobota, Rakičan: ob ponedeljkih in četrtkih od 7. do 11.30;
• na transfuzijskem oddelku SB Novo mesto, Šmihelska 1: ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 7. do 10.30;
• na transfuzijskem oddelku SB Jesenice, C. maršala Tita 113: ob torkih od 7.30 do 12. ure.