Gora spada med položaje, pri katerih se na prvi pogled zdi, da so preprosti, premalo aktivni in preveč mirni, sploh v primerjavi z vsakodnevno naglico. A ravno za ohranjanje ravnovesja je dobro, če se vsaj pri vadbi za trenutek ustavimo in obstanemo v položaju. Čeprav je preprost, vsebuje vse pozitivno, kar ponuja izkušnja joge. Včasih se na vadbi pošalim, da bomo vso uro namenili samo izvajanju položaja gore. Da izkusimo, kako lahko v preprostem položaju izvemo vse o jogi en del je pasiven, drugi aktiven, hkrati pa nasprotji združujemo v enost, v celoto. Morda bomo poskusili naslednjo sezono, a ne bo šlo zlahka. Še najbolj se namreč vznemiri um, ki se začne hitro dolgočasiti. A nova izkušnja in perspektiva bi ga podučili, da za krepko telo in lepo postavo ne potrebujemo nujno nasilne vadbe; je namreč posledica čvrste notranjosti, ki jo gradimo iz umirjenosti. In ne bi me presenetilo, če bi po redni vadbi gore ugotovili, da imamo krepkejše noge, smo bolj prizemljeni, izboljšata se naša drža in občutenje telesa ter smo bolj umirjeni. Ravno tako ne, če bi čutili celo bolečine v mišicah, čeprav smo drugače aktivni športniki in se veliko gibljemo. A z vadbo postane vsako telo bolj čvrsto, gibljivo in prožno.
Izvedba
1. položaj A: Stojimo vzravnano, stopala so vzporedno v širini bokov. Prerazporedimo težo, da je čim večji del stopal v stiku s tlemi, s peto in prsti na nogah pritisnemo trdno proti tlom. Aktiviramo stegenske mišice, tako da se koleno povzdigne navzgor. Ob vsakem vdihu občutimo težo telesa na stopalih, močne in aktivne noge. Prek nog se povezujemo z zemljo, smo osrediščeni. Čutimo prizemljenost, še posebno pri izvajanju zunaj (bose noge).
1. položaj B: Ob izdihu ohranimo zavedanje prizemljenosti, aktiviramo trebušne mišice, nato pa ob vdihu povzdignemo navzgor kolke, rebra s prsnim košem, vrat in glavo. Hrbtenica je vzravnana in podaljšana, ramena in roke sproščene ob telesu. Pogled je usmerjen naprej.
1. položaj C: Položaj lahko izvedemo ob steni, zunaj pa ob drevesu, tako da so pete rahlo odmaknjene od opore, zadnjico in hrbet pa nanjo naslonimo.
2. položaj: Pri izvajanju na prostem objamemo drevo, se zahvalimo za oporo in se napolnimo z njegovo zdravilno energijo.
V položaju lahko vztrajamo nekaj vdihov in izdihov, za popolno občutenje pa se priporoča vsaj 10 ali več ponovitev. Ob vsakem vdihu podaljšamo hrbtenico od pasu navzgor, preverimo, da so trup, roke ter vrat sproščeni, prsni koš pa odprt. Kolena so povzdignjena s pomočjo aktivnih stegenskih mišic, pri čemer smo pozorni, da ne pritiskamo s koleni nazaj. Ljudje s hiperekstenzijo kolen naj rahlo pokrčijo noge v kolenih.