Nič ni boljšega za hrbet kot redno nežno gibanje. Čeprav se na prvi pogled morda zdi preveč preprosto, nas lahko po nekaj tednih presenetijo izboljšano počutje ter več energije, volje in motivacije.
Zima je čas, ko narava v glavnem počiva in zbira moči za novo sezono. V takšnem stanju je povsem naravno tudi naše telo, zato verjetno ni naključje, da smo ravno ta čas namenili tudi počitnicam.
Kljub temu danes na jogi za vsakogar izvedemo zasuk dinamično. Spustimo se na tla in sproščeno prebudimo hrbtenico, kot bi spili skodelico jutranje kave. Delovanje je večplastno – poveča se gibljivost, hrbtenica se regenerira, razstrupi in ob redni vadbi pomlajuje. Učinek na steber telesa se prenese na prav vsako celico: aktivirata se svežina in notranji nasmeh, ki nas spremljata na počitnicah, doma oziroma povsod.
Običajno dinamični zasuk vadimo kot pripravljalno vajo, da ogrejemo hrbtne mišice in se pripravimo na zahtevnejše jogijske položaje ali naprednejše zasuke. Izvaja jo lahko vsakdo, tudi posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave s hrbtenico. Z rednim izvajanjem se hrbtenica namreč okrepi, da ji težave ne morejo do živega. In naj nas poceni reklame, ki namerno zavajajo in prodajajo pripomočke, ki naj bi čudežno delovali na hrbtenico, ne odvrnejo od vadbe. Nič ni boljšega za hrbet kot redno, nežno gibanje. Samo kontinuirana vadba in delo na sebi privedeta do resničnih, čudežnih rezultatov. Čeprav se na prvi pogled morda zdi preveč preprosto, nas lahko po nekaj tednih presenetijo izboljšano počutje, več energije, volje in motivacije. Bodisi pri delu bodisi nasploh v življenju. Tako preprosto. Ko si na tleh in ko si sam (na primer pozimi), se spomni in se zasukaj še na drugo stran. Prej ko slej posije spet sonce in pride pomlad.
Izvedba
1. položaj: Usedemo se na podlago. Noge pokrčimo v kolenih in približamo stopala zadnjici. Stopala so razmaknjena v širini bokov ali širini podlage. Sprostimo hrbtenico, tako da se naslonimo na roke, ki jih položimo za hrbet, dlani obrnemo v nasprotno smer od telesa. Pozornost usmerimo na hrbtenico in na zasuk v hrbtenici.
2. položaj: Ob vdihu dvignemo desno roko. Začutimo, na kateri višini najbolj ustreza telesu – bodisi v višini ramen, morda malo nižje ali malo višje od ramena. Če nismo prepričani, na kateri višini nam najbolj odgovarja, se poigramo oziroma raziskujemo, tako da izvedemo zasuk večkrat na različni višini.
3. položaj a: Ob izdihu obrnemo kolena proti levi strani in začnemo obračati trup v levo stran, tako da se najprej zasuka medenica, nato trebuh, na koncu pa še prsni koš ter vrat in glava. Ob vdihu se vrnemo postopoma nazaj v začetni položaj 1, tako da se najprej vrneta glava in vrat, nato medenica in na koncu noge in roka.
3. položaj b (bolj izkušeni): Ob izdihu se zasukamo s koleni, medenico in celotnim trupom proti levi strani in nadaljujemo v idealni zasuk, ko je roka usmerjena nazaj in v isti liniji kot zgornji del telesa, vrat in glava. Ob vdihu se odsukamo nazaj v začetni položaj 1.
Korake od 1 do 3 ponovimo najprej v levo, nato pa še v desno stran, tako da dvignemo levo roko in se zasukamo v desno. Na vsako stran izvedemo ob naravnem ritmu dihanja najmanj 3 ponovitve, lahko pa tudi 10. Bolj izkušeni lahko spustijo v končnem položaju 3b iztegnjeni roki na tla, kjer se zadržijo nekaj vdihov in izdihov.
