A joga ne koristi le telesnemu zdravju, ampak tudi duševnemu, sporočajo raziskovalci: lajšala naj bi blago depresijo in težave s spanjem ter izboljševala shizofrenijo in sindrom ADHD.
Joga je dobra za telo, sodeč po novi študiji pa koristi tudi psihi. Postala je tako velik kulturni fenomen, da zdravniki in ljudje težko ločijo med legitimnimi trditvami in govoricami, so raziskovalci z univerzitetnega kliničnega centra Duke zapisali v študiji, objavljeni v reviji Frontiers in Psychiatry (Meje psihiatrije). Da bi raziskali široko razširjeno prepričanje, da joga blaži tudi duševni stres, je ekipa proučila več kot sto študij o njenih vplivih na duševno zdravje. Večina posameznikov pravi, da deluje pomirjevalno, po fizični aktivnosti se ljudje počutijo bolje, pravi vodilni avtor študije dr. P. Murali Doraiswamy, profesor psihiatrije in medicine: »Ljudje so mentalno verjetno mirnejši, budnejši, morda bolj zadovoljni. Odločili smo se zbrati vso literaturo in ugotoviti, ali je dovolj dokazov za korist joge, o kateri poročajo posamezniki in ki bi dobro vplivala na ljudi z duševnimi težavami.«
Sodeč po njihovih odkritjih pozitivno vpliva na blago depresijo in težave s spanjem, izboljšuje tudi simptome težav, kot sta shizofrenija in sindrom ADHD (kratkotrajna pozornost in hiperaktivnost) pri pacientih, ki jemljejo zdravila. Osredotočili so se na 16 študij, ki so beležile učinke prakticiranja joge na duševnost, od depresije, shizofrenije, ADHD, težav s spanjem in hranjenjem do kognitivnih motenj. Zaznali so pozitivne vplive joge na telo in um pri vseh omenjenih stanjih, le pri motnji hranjenja in kognitivni motnji ne – v študijah je namreč sodelovalo premalo ljudi oziroma so bili izsledki nasprotujoči si, da bi bili rezultati smiselni. Nekatere od raziskav so celo namignile, da bi joga na telo lahko vplivala kot antidepresivi in psihoterapija: vplivala naj bi na možgane in spodbujala dobro počutje, nižala možnost vnetij in razdraženosti ter nižala oksidativni stres. Obstaja dovolj dokazov, na podlagi katerih bi lahko izvedli večjo študijo o vplivih joge na duševno zdravje, poleg tega pa bi jo lahko vključili v odpravljanje še več težav.
In čeprav so rezultati obetavni, joga verjetno ne bo zdravilo za duševne bolezni, pacienti torej ne smejo opustiti zdravljenja s tabletami in ga nadomestiti z vadbo. Doraiswamy pravi: »Potrebne so nadaljnje raziskave v večjem obsegu, preden bomo lahko z gotovostjo trdili, da si lahko pacienti najprej pomagajo z jogo. Nikakor ne trdimo, naj jemanje prozaca nadomestijo z jogo, pravimo pa, da ima ta velik potencial in veliko obeta.« Dokler se kdo ne bo lotil velike raziskave, še pravi, pa ne bo škodilo, če bodo pacienti jogo vključili v svoje življenje kot del zdravljenja.
