Vadba spodbuja, da se sprostimo in nasmejimo, ne da bi točno vedeli, kaj je smešno. Znanstveno je utemeljeno, da nasmejani, vedri ljudje redkeje zbolijo, imajo več možnosti za ozdravitev ter lažje prenašajo bolečine.
Smeh je pol zdravja, pravi pregovor. Terapevti naravnega zdravljenja pa so ugotovili, da to drži tudi, če smeh ni povsem spontan, ampak se malo potrudimo, da se nasmejimo. Sprostijo se obrazne mišice, oči, poglobi se dihanje, sproži se tvorba hormona sreče, sprejmemo več vitalne energije in osvobodimo potlačena čustva. Izražanje enega razpoloženja (v tem primeru veselja) vedno sprosti tudi druga, manj prijetna čustva. Na osnovi teh dognanj se je razvila metoda, ki jo imenujejo joga smeha. Vadba spodbuja, da se sprostimo in nasmejimo, včasih do solz, ne da bi vedeli točno, kaj je tako smešno. Ravno to je namen – da bi spustili svoje zavore, ki nam preprečujejo, da bi bili srečnejši, bolj sproščeni, prilagodljivejši in iznajdljivejši. Terapevti se na tečajih joge smeha naučijo različnih tehnik, kako pripraviti tudi nič kaj dobro razpoložene udeležence do tega, da se bodo začeli kar v tri dni smejati. Obstajajo neka pravila, kako voditi do tega, odločilni pa sta karizmatičnost in srčnost voditelja, ki mu udeleženci vadbe zaupajo in so mu pripravljeni slediti.
Joga smeha se običajno izvaja v skupini, lahko pa je pristop tudi individualen, posebno takrat, ko zaradi zdravstvenih razlogov ali telesnih omejitev ne gre drugače.
| Razlogi za prakticiranje joge smeha: •• srečen človek se vedno smeji; •• ko se smejiš, pozabiš na drugo; •• več smeha, več zdravja. |
Ko sem se prvič srečala s to tehniko kot opazovalka, se mi je zdela izjemno otročja, površna in brez koncepta. O udeležencih, ki so se smejali, sem menila, da se pretvarjajo. Po nekaj minutah sem opazila, da so postali njihovi obrazi vedri, gibi mehki in oči nasmejane, tudi ko se niso smejali. Po desetih, petnajstih minutah se je večina tako sprostila, da je vadba spominjala na dobro organizirano zabavo med prijatelji – v resnici pa se med seboj prej sploh niso poznali. Bili so tudi bolj zadržani udeleženci, ki so se držali ob strani, vendar sem tudi pri njih opazila, da na svoj način sodelujejo. Opazovalcem se lahko zazdi vadba nekoliko prismuknjena, hkrati pa tudi privlačna, zato jo vaditelji joge smeha uspešno izvajajo celo v mestnih parkih. Začnejo trije, štirje, nato pa se skupini pridružujejo mimoidoči, tako da se lahko vadba zaključi s presenetljivo velikim številom ljudi.
Znanstveno je utemeljeno, da nasmejani, vedri ljudje redkeje zbolijo, imajo več možnosti za ozdravitev ter lažje prenašajo bolečine. Med smehom namenjamo manj pozornosti težavam in nelagodju. Veda, ki se ukvarja s smehom, je gelotologija. Več raziskav je potrdilo, da smeh znižuje krvni tlak, pomaga pri okrevanju po srčnem infarktu, preprečuje nastanek srčnožilnih obolenj, zmanjšuje možnost zapletov pri sladkorni bolezni, blaži težave pri obolenjih dihal. Razumljivo še najbolj vpliva na psihično počutje: zmanjšuje stres, izboljša kakovost spanja, pomaga oblikovati pozitiven pogled na življenje. Nenazadnje pa je smeh tudi lepotilna masaža obraza. Vsak je videti lepši in mlajši, kadar se smeji.
Jogo smeha je kot tehniko naravnega zdravljenja razvil indijski zdravnik Madan Kataria leta 1995. Hitro je bila sprejeta, saj je smeh zelo nalezljiv. Smejoči zdravnik je usposobil prve vaditelje, ki so znanje posredovali naprej in tako je danes po svetu več kot pet tisoč klubov joge smeha. Vadba je sestavljena iz sprostitvenih, dihalnih in zabavnih tehnik, ki pa so vse tako preproste, da jih lahko izvaja vsak, ne glede na leta, zdravstveno stanje ali telesne zmogljivosti. Jogo smeha lahko prakticirajo otroci v vrtcu in starostniki, celo oboji v isti skupini. Običajno traja eno uro in se zaključi z meditacijo.
