V Nemčiji se z jogo ukvarja okoli tri milijone ljudi, v ZDA pa 20 milijonov, 16 več kot pred 10 leti. Asane naj bi ustvarjale harmonijo dihanja in gibanja, vendar gotovo ni naključje, da se večina posveča različici hata (hatha), s katero »betonirajo« telo. Nad takšnim razcvetom te dejavnosti, ki je postala velik posel, pa niso vsi navdušeni. Američan Glenn Black celo meni, da gre razvoj v napačno smer: »Večina teh ljudi bi morala opustiti jogo!« Takšne izjave nedvomno ne bi pričakovali od človeka, ki že skoraj 30 let uči zvezdnike in zvezdniški drobiž okoli njih vaj, kakršne so kobra, stoja na glavi, plug in pes, da bi jim pomagal k telesni gibljivosti in duševnemu miru. Znanstveni novinar William Broad se je namenil o tem napisati knjigo. Zato se ni pogovarjal le z Blackom, temveč tudi z drugimi pomembneži s tega področja. Vendar ga niso zanimali le blagodejni učinki joge, temveč še zlasti tveganja in stranski učinki te dejavnosti na skelet in mišičevje.
Učitelji joge z bolečinami v križu
Prav nič presenetljivo ni, da so nedavno v časniku New York Times (NYT) objavljeni izvlečki iz njegove knjige sprožili burne odzive v javnosti. »Če se ponesreči smučar, za to nihče ne krivi gore,« se je odzval neki ogorčeni učitelj joge. Neki pacient je na prej omenjeni članek v NYT opozoril berlinskega specialista za ortopedijo in kirurga travmatologa Günterja Niessena, ki ga je z zadovoljstvom prebral. Pozna namreč obe plati medalje: blagodejnost in nevarnosti joge za telo človeka. V praksi namreč ponuja terapevtsko jogo za tiste, ki si zaradi ortopedskih težav to želijo, po drugi strani pa je med njegovimi pacienti kar ena tretjina takšnih, ki se k njemu zatečejo zaradi ekscesivnih posledic neustreznega ukvarjanja z jogo. »Pogoste so poškodbe meniskusa, težave s kolki pa tudi s strganinami rotacijske manšete ramenskega obroča ali problemi z medvretenčno ploščico vratne hrbtenice,« je stanje opisal Niessen. In ni pozabil dodati, da se zaradi bolečin v križu k njemu zatekajo tudi učitelji joge. Po njegovem mnenju je glavni problem vse prevelika zagnanost vadečih: preskušajo se z vedno težavnejšimi razteznimi vajami, ki presegajo njihovo mišično moč.
Opozorila pred tveganji
Zaradi težnje po akrobatskem obvladanju telesa v tako imenovani power-yogi (joga aštanga) tudi zdravnik Martin Soder, ki v berlinskem centru za jogo pripravlja individualno prilagojene programe, opozarja na tveganja. Zavzema se za mile oblike, ki jih je mogoče izvajati tudi na stolu namesto v lotusovem sedu. »Ljudje, ki začnejo vaditi šele pri 40 ali 50 letih, so navsezadnje na začetku zelo trdi in zategnjeni, prezreti pa se ne smejo niti bolezenske omejitve. Kdor vseeno trmoglavi s plugom, stojo na ramenih ali glavi, tvega predvsem probleme z zatiljem.« Strokovnjaki zato pozdravljajo Broadovo knjigo, ki se ciljno posveča tveganjem, katerim so izpostavljeni ljudje, ki bodisi pretiravajo z jogo bodisi se z njo nepravilno ukvarjajo. »Vse preveč še prevladuje naivna predstava, da joga vselej dobro dene in da ne more škoditi. Vendar človek nima senzorjev, ki bi mu sporočali, kdaj mu katere vaje na dolgi rok utegnejo škoditi,« pravi Soder, ki ima še posebno velike pomisleke do ezoteričnih pogledov ljudi, ki jih rado zapelje k prepričanju: »Če se pri tem počutim srečnega, to vendar ne more biti napak.« Broad je v NYT skoraj z užitkom pisal tudi o učiteljih joge, ki so morali že zelo mladi na operacijo kolkov, zato lahko nekateri med njimi poučujejo le še leže ...
