Povezava med načinom prehranjevanja in zdravjem srca je dobro znana, v zadnjem času pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da lahko hrana vpliva celo na najbolj zapleten in občutljiv organ v človeškem telesu – možgane. Področje raziskovanj je tako pomembno, da ima ime, nevroprehrana. Obstajajo torej dokazi, da lahko uživanje določenih živil vpliva na razpoloženje in pomaga k hitrejšemu razmišljanju, poleg tega lahko zdravo prehranjevanje v srednjih letih zniža tveganje alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence. In tako kot primerna prehrana igra pomembno vlogo pri preprečevanju upada možganskih funkcij, lahko slaba hrana škoduje: več kot 60 študij kaže, da debelost med mladimi otopi razmišljanje in diabetes za kar dvakrat veča tveganje demence, za katero trpi okoli 32.000 Slovencev.
Pa poglejmo, katera živila velja vključiti v (vsakodnevno) prehrano za ostrejši um in nižanje tveganja kognitivnega upada. In ne pozabimo: prej ko začnemo pametno jesti, bolje bo!
Začnimo z oljčnim oljem: za reševanje problemov. Raziskovalci so štiri leta spremljali skoraj 450 moških in žensk, povprečno starih 67 let, ki so uživali manj maščob ali pa se držali priporočil v skladu s sredozemskim načinom prehranjevanja. V začetku in ob koncu testnega obdobja so pri njih iskali znake kognitivnega upada (kratkoročni/delovni spomin, pozornost, reševanje problemov). Maja objavljena študija je pokazala, da so se tisti, ki so prisegali na manj maščob, slabše odrezali kot oni, ki so se prehranjevali po sredozemsko. Zadostovale naj bi tri jušne žlice ekstra deviškega oljčnega olja na dan, pravijo strokovnjaki in še, da se s kuhanjem (do 215 stopinj Celzija oziroma do kajenja) hranila ne uničijo.
Za sposobnost dojemanja moramo jesti citruse. Antioksidanti so najbolj aktivni ravno pri citrusih, pravijo strokovnjaki: blažijo oksidativno škodo, ki prispeva k razvoju demence, poleg tega varujejo pred kapjo, je pokazala angleška študija ženske, ki so jedle pomaranče ali grenivke, so tveganje kapi zmanjšale za 19 odstotkov. Najbolje jih je uživati vsak dan, take, kot so, torej pomarančo, ne pomarančnega soka.
Za boljšo koncentracijo jejmo oreške: bogati so z maščobnimi kislinami omega 3 in vitaminom E, ki koristijo zdravju možganov. Sestavine, hranila v oreških stimulirajo produkcijo proteina, ki ščiti možgane. In še ena korist je, sporočajo raziskovalci: 30 gramov oreškov na dan zniža tveganje kapi skoraj za polovico! Tridesetletna študija, v kateri je sodelovalo več kot 15.000 žensk, je pokazala, da so imele tiste, ki so oreške jedle petkrat na teden, boljši spomin in so bile bolj osredotočene. Privoščite si 15 gramov orehov in po 7,5 grama mandljev in lešnikov; naj vas maščobe ne skrbijo: raziskave so pokazale, da imajo tisti, ki vsak dan jedo oreške, manj kilogramov kot tisti, ki jih ne.
Za višji inteligenčni količnik jejmo ribe: vsebujejo maščobne kisline omega 3, jod in vitamin D, vse troje pa povezujejo z zdravjem možganov. Neka raziskava je pokazala, da imajo tisti, ki redno uživajo (katere koli) ribe, večje možgane: center za spomin je pri riboljubcih za 14 odstotkov večji kot pri ljudeh, ki rib ne jedo. Nosečnice in doječe matere, ki zaužijejo dovolj maščobnih kislin omega 3, imajo otroke z višjim inteligenčnim količnikom, pravijo strokovnjaki in še, da redno uživanje rib (vsaj enkrat na teden, idealno bi bilo štirikrat) skoraj prepolovi tveganje demence.
Ne izogibajmo se čokoladi, saj ta prispeva k natančnemu mišljenju. A pozor: ne posegajte po mlečni, čokolada mora biti temna, čim temnejša. Čokolada lahko oživi bolehne, upehane možgane, kaže nedavna raziskava, po kateri že dve skodelici vroče čokolade na dan izboljša mišljenje pri ljudeh s slabo cirkulacijo za osem odstotkov; čokolada bi utegnila celo pomagati pri okrevanju po kapi, kažejo na živalih opravljene raziskave. Poleg tega njeno uživanje izboljša razpoloženje, kar prav tako ni zanemarljivo.
Tudi jagodičevje naj bo na naših krožnikih: za spomin in vid. Robidnice, maline, črni ribez, borovnice, jagode, tudi češnje in belo in rdeče grozdje vsebujejo antocianine, vrsto flavonoidov, ki vplivajo na žile. Uživanje borovnic občutimo takoj, pravijo raziskovalci: poveča se dotok krvi v tisti del možganov, ki vpliva na koncentracijo, spomin in pozornost za podrobnosti. Ko so najstniki popili borovničev sok, so se njihovi rezultati pri kognitivnem testu izboljšali za 11 odstotkov. Izboljšanja niso zaznali pri tistih, ki so pili bananin smuti. Pojedli naj bi porcijo jagodičevja na dan dve pesti borovnic, malin ali črnega ribeza, pest robidnic ali grozdja, sedem jagod ali 14 češenj. Ker vročina (kuhanje, peka) uničuje koristna hranila, je najbolje jesti surovo sadje.
