Znova nas je zajel vročinski val, zato prisluhnimo svojemu telesu in razumu ter ravnajmo temperaturam primerno! Temperaturni šok ni nujno povezan s poležavanjem na soncu, povzročijo ga lahko tudi nenaden prehod v vroč prostor, denimo razgret avtomobil ali neustrezno postavljen šotor, poletno delo na odprtem, zadrževanje v neprimerno hlajenih prostorih. Tveganje lahko prinese tudi velika vlažnost v kombinaciji z vročino, ko znojenje telesa, sicer obrambni mehanizem, ni dovolj učinkovito, na pregretost pa nas začnejo opozarjati vrtoglavica, slabost in huda žeja, ki se jim pozneje pridružijo še visoka telesna temperatura, pospešen srčni utrip, glavobol, zmedenost in celo nezavest.
Previdno v vročih dneh
Vsakogar velja opozoriti na previdnost v vročih dneh, še pozornejši pa naj bodo starejši, srčni, kronični in duševni bolniki, nosečnice, starši majhnih otrok in mladostnikov, na Inštitutu za varovanje zdravja RS pa ponujajo še nekaj koristnih nasvetov, ki jih nikakor ne gre zanemariti. V kritičnih urah dneva, ko je sonce najmočnejše, se zadržujmo v ohlajenih prostorih, nikakor pa ne pozabimo na zadosten vnos tekočine: otroci naj bi dnevno zaužili od litra do litra in pol, odrasli pa poltretji liter (od tega v povprečju liter zaužijemo s hrano). Posebno priporočljivo je uživanje vodovodne pitne ali ustekleničene vode, manj sladkanih ali nesladkanih zeliščnih ali sadnih čajev, mineralne vode ter sadnih sokov s stoodstotnim sadnim deležem, lahko tudi razredčenih z vodo, izotonične pijače pa so primerne le ob vzdržljivostnih telesnih naporih, ki trajajo več kot eno uro. Pijemo v manjših odmerkih ves dan! Optimalen vnos tekočin je lahko odločilen dejavnik dobrega počutja, poudarjajo na IVZ: dve tretjini teže telesa odraslega človeka predstavlja voda, in že blaga izsušitev, kar pomeni zmanjšanje količine telesnih tekočin za dva odstotka, lahko bistveno oslabi telesne in duševne sposobnosti.
Izsušitev že pred občutkom žeje
Vsi presnovni procesi v telesu potekajo v raztopinah, odpadni presnovki se s tekočino izplavljajo iz telesa prek ledvic, in če telo ne dobi dovolj tekočine, se zmanjša volumen krvi, kar zmanjša oskrbo tkiv s kisikom in hranili. Ne pozabimo: blaga izsušitev se pojavi še pred občutkom žeje, zato smo na redno pitje še posebno pozorni pri majhnih otrocih in starejših osebah, ki bodisi hitreje izgubljajo tekočino bodisi niso sposobni tako dobro regulirati telesne temperature kot odrasli. Prvi simptomi dehidracije so zmanjšana zbranost, pozornost in slabše spominske funkcije. Izsušitev lahko vpliva tudi na krvni tlak, krvni obtok, prebavo in delovanje ledvic, hujše izsušitve pa lahko ogrozijo življenje.
Izogibajmo se prehladnim pijačam, ki so lahko šok za telo, in energijskim pijačam, kar velja predvsem za otroke, mladostnike, nosečnice in doječe matere ter druge občutljive skupine, enako pa velja za pitje kave ter drugih pijač z dodanim kofeinom in alkohola. Odmerki od 100 do 250 miligramov kofeina na dan (kar ustreza od ene do treh skodelic kave ekspreso) so varni za zdrave odrasle osebe, več kot 300 miligramov lahko glede na telesno težo in tolerančni prag že povzroči nekatere neželene učinke, kot so nemir, nervoza, vznemirjenost, nespečnost, rdečica na obrazu, povečano uriniranje, motnje v delovanju prebavnega sistema, mišični krči, motnje srčnega ritma, nepovezane misli in govor, vnos 1000 miligramov pa že lahko povzroči resno večsistemsko zastrupitev, ki se sicer redko konča s smrtjo. Mnogo občutljivejši so otroci in mladostniki, saj se kofein pri njih počasneje izloča iz telesa, energijski napitki pa povrhu povzročajo zasvojenost s kofeinom in verjetno tudi drugimi psihoaktivnimi substancami ter slabijo spanec in posledično škodujejo zdravju.
Čim manj gaziranih pijač
Negaziranih in gaziranih aromatiziranih brezalkoholnih pijač in aromatiziranih čajev, ki so med otroki in mladostniki zelo priljubljeni, uživajmo čim manj – tako med visokimi temperaturami kot tudi sicer, opozarjajo na IVZ. Te pijače so pogosto vir praznih kalorij in veliko dodanega sladkorja, torej ne vsebujejo ničesar, kar bi lahko koristilo telesu. V litru kole je v povprečju kar 120 g sladkorja, v litru ledenega čaja okoli 80 g, v litru vode z okusom pa približno 30 g. Večja količina sladkorja se hitro absorbira iz črevesja in povzroča neželen hiter dvig glukoze v krvi, naj poudarimo, telo ni prilagojeno na neposredno uživanje sladkorja, zato zaužitje takšne pijače ne poteši lakote in nas ne odžeja. Prav zato kmalu po zaužitju občutimo lakoto in žejo, jetra pa presežek sladkorja pretvorijo v maščobne zaloge. Past so tudi tako imenovane lahke negazirane in gazirane aromatizirane brezalkoholne pijače, ki sicer vsebujejo manj kalorij, opozarjajo na IVZ, a so nasičene z umetnimi sladili, denimo aspartamom ali ciklamatom, ki prav tako ogrožajo zdravje.
In še nekaj nasvetov glede prehrane: telo lahko izčrpajo tudi suhomesni izdelki, ki izsušujejo organizem in obremenjujejo presnovo, povečajmo vnos sadja in zelenjave ter juh, ki nas dodatno preskrbijo s tekočino. Izogibajmo se maščobam in beljakovinam, obroki naj bodo pogostejši, a manjši.
