Včasih je nemogoče vplivati na potek dogodkov, lahko pa odločamo o svojem odzivu nanje. Če večino časa obžalujemo preteklost, se bojimo prihodnosti in pri tem zanemarjamo sedanjost, preprosto zapravljamo svoj čas in zamujamo pomembne priložnosti, opozarjajo ameriški strokovnjaki: največja in najpomembnejša, hkrati pa tudi najlažje izvedljiva zaobljuba v novem letu bi torej morala biti tista o spremembi pogleda na življenje, kar nam lahko dogodke in dejanja predstavi v povsem drugačni luči. Izkoristimo torej vsak trenutek za nekaj dobrega!
Ena težava naenkrat
Z upoštevanjem nekaj nasvetov si lahko do prijetnejšega in bolj pozitivnega vsakdanjika pomaga prav vsakdo, so prepričani. Na primer, priporočajo, nadzorovati moramo svoje odzive na slabe novice in tako ublažiti stresno doživljanje: zdravja nam namreč ne bo vzela sama novica, temveč stres, ki mu z burnim odzivom odpremo vrata v naš svet. Ukvarjamo se le z eno težavo naenkrat, vse tisto, kar ne potrebuje naše takojšnje pozornosti, naj počaka: vsakdo, ki se je kdaj vdal pritisku okolice in se ukvarjal z več vprašanji hkrati, je še kako občutil pospešeno bitje srca in nervozo, ki se je s hitenjem le še stopnjevala, razburjeni hipotalamus pa je posledično še dvignil krvni pritisk in povzročil padec odpornosti. Res pa je tudi, da nekateri učinkovito delujejo le v stresnih situacijah. Peščici ljudi so visoka pričakovanja okolice izziv, saj hočejo prevzeti oblast nad dogajanjem, tem se takrat tudi sproščajo hormoni, ki pozitivno delujejo na njihovo počutje.
Na zdravje lahko slabo vpliva tudi neodločnost: mnogi potrebujejo neverjetno veliko časa, da zberejo pogum in samozavest ter izrazijo svoje želje in voljo, omahujejo pa tako pri manj pomembnih odločitvah, kot je izbira pralnega praška, kot pri morebiti ključnih, denimo izbira osebnega zdravnika. Neodločnost običajno kažejo tisti, ki dvomijo o lastni sposobnosti presoje, saj so prepričani, da bi drugi nalogo opravili bolje od njih oziroma menijo, da se bo rešitev sčasoma pojavila kar sama od sebe. A takšno ravnanje lahko človeka prikrajša za zadovoljstvo, pomanjkanje srečnih doživljajev pa je lahko eden od ključnih vzrokov za razvoj depresije.
Mladostni videz
Lepota izhaja iz notranjosti: že klišejska in nadvse obrabljena fraza pa je še kako resnična, kljub temu pa vanjo verjame le malokdo. Vsi si želimo mladostnega videza, toda tega ne bomo dosegli z dragimi kozmetičnimi izdelki in drugimi praznimi oglaševalskimi ponudbami. V sodobnem tempu življenja čedalje pogosteje zanemarjamo zdravo prehrano in je, žal, celo ena od prvih dobrih, pri kateri smo pripravljeni varčevati, a pozabljamo, da nas lahko samo ta dolgoročno obdari z zdravjem, ki pa se bo obrestovalo z lepo kožo, mladostnim sijajem in zadovoljstvom.
Ko se sprašujemo, kaj nam bo prinesla prihodnost, se vsi zelo radi zgledujemo po starših oziroma iščemo potuho in tolažbo v dedni zasnovi: če so bili predniki okrogli, torej ni presenetljivo, da se tudi mi spopadamo z odvečnimi kilogrami, tako je naša čezmerna teža upravičena in je nihče nima pravice obsojati. Ali pač? Genetika je resnično močan dejavnik, ni pa vedno nepremagljiv, saj so na številnih področjih v življenju lahko vplivnejše naše odločitve: te nam morajo namreč krojiti življenje, ne pa odločitve naših staršev.
Smeh, smeh, smeh
Smeh je pol zdravja je še eno od neštetokrat slišanih prepričanj, ki pa ni iz trte izvito, temveč bi ga morali skrajno resno upoštevati, a ker se je med službenimi obveznosti marsikdaj težko sprostiti in se iz srca nasmejati, moramo to čimvečkrat storiti med prostim časom. A tudi tega, žal, primanjkuje, pravzaprav se odrekamo pravici do njega. Kot kažejo raziskave, vse več zaposlenih zanemarja počitnice in oddihe ter celo konce tedna raje preživlja v pisarni, sodobne tehnološke naprave pa nadrejeni pogosto zlorabljajo in od svojih zaposlenih pričakujejo, da jim bodo med prostimi dnevi dostopni vsaj prek elektronske pošte. V Evropi si še kolikor toliko prilaščamo pravico do umika od službenih dolžnosti, približno 80 odstotkov zaposlenih v EU denimo redno izkorišča dopust, v ZDA pa je takšnih le še dobra polovica. A če se nam ta hip zdi delo največja vrednota in najpomembnejši dejavnik v življenju, bomo v jeseni življenja nedvomno drugačnega mnenja: takrat namreč ne bomo obžalovali ur, ki jih nismo preživeli za računalnikom, temveč časa, ki ga nismo namenili družini ali pa popotovanju s prijatelji in, ne nazadnje, zdravju ter boljšemu počutju.
