Metode naravnega zdravljenja, ki jih poznamo, so večinoma že zelo stare, danes jih le obujamo in interpretiramo skladno z našim razumevanjem sveta. Včasih jim dajemo tudi nova imena, povezujemo značilnosti ene z značilnostmi druge metode, jih dodamo v tretjo in na podlagi prastarih znanj razvijamo nove pristope. Takšna je metoda EFT, ki ji zaradi načina uporabe rečejo tudi tapkanje. Kratica EFT označuje Emotional Freedom Techniques, v prevodu tehnike čustvenega osvobajanja.
Gre za dokaj razširjeno metodo, ki je povzeta po različnih pristopih energijskega zdravljenja, predvsem po kitajski tradicionalni medicini, povzema pristope nevro-lingvističnega programiranja, afirmacij, usmerjene pozornosti, spodbuja, da se odločimo za spremembo, in to nato energijsko podpre. Zaradi preprostosti in ne nazadnje popolne neškodljivosti je tapkanje primerno za vsak dan kot samopomoč, kot podpora terapevtu pri drugih metodah in za prakticiranje v skupini.
Za utemeljitelja tapkanja (angl. Tapping) velja Gary Craig, ki je 1990. napisal priročnik EFT Handbook, tehniko pa so povzeli in razvijali različni terapevti, ki so ohranili njeno ime ali pa ne. Podobno tehniko je razvila Tapas Fleming, ki ni bila zadovoljna z učinki akupunkture pri zdravljenju alergij, zato je raziskovala in odkrila, da se vsaka točka na telesu spominja tako travm kot naših odločitev, povezanih s tem dogodkom, in jih shranjuje. Čeprav se je začelo z zdravljenjem alergij, je bila metoda hitro sprejeta kot rešitev za vse vrste težav. Tehniko je imenovala TAT, prakticiranje pa zelo spominja na tapkanje.
Omeniti je treba vsaj še Rogerja Callahana, ki je že okrog leta 1980, deset let pred Graigom in tapkanjem, začel uporabljati svoje metode, imenovane Thought Field Therapy. Zagovarja, da človek z razmišljanjem o svoji težavi ustvari miselno polje, ki ga lahko z zaporednim dotikanjem na določene točke in z ustreznimi afirmacijami sprosti. O tem je leta 1985 napisal uspešnico o TFT, v kateri razlaga, kako se lahko v nekaj minutah za vedno poslovimo od svojih strahov, odvisnosti, stresa in depresije, podobno pa si želimo doseči tudi s pri nas priljubljenim tapkanjem.
| Naučimo se tapkati • Da bi imeli orodje samopomoči v stresnih situacijah, • da bi spoznavali povezanost misli, občutka in telesa,• za redno vsakodnevno sproščanje. |
Tehnika tapkanja je res izjemno preprosta, tako da je videti že malo prismuknjena, vendar deluje. Traja le nekaj minut oziroma po potrebi, izkušeni pa lahko tapkajo tako neopazno, da drugi tega niti ne opazijo in ni za nikogar moteče. Tako mi zagotavljajo nekateri moji učenci, ki tapkanje uporabljajo kar v svoji pisarni in s tem, pravijo, omilijo marsikatero nesoglasje.
Tapkanja se naučimo prek spleta, iz priročnikov, v paru s prijateljem ali pa v šoli za naravno zdravljenje. Gre približno tako: začnemo z dominantno roko, desničarji z desno, levičarji z levo, nato pa ju med tapkanjem pogosto menjavamo. Kadar tapkamo z obema rokama hkrati, ju prekrižamo, tako da leva roka tapka po desni strani in desna po levi. Nežno tapkamo poljubno dolgo, približno pet do deset sekund, rezultat ni nič boljši, če to počnemo dlje. Točke za tapkanje so na glavi, ključnici, pod pazduho in na roki. Običajno jih hitro najdemo, ker so občutljivejše za dotik.
Tik nad nosom, na začetku obrvi, je točka, ki jo tapkamo, kadar smo žalostni. Tapkanje podpremo z afirmacijo: Čeprav sem žalostna/žalosten, sebe popolnoma sprejemam. Na zunanji strani očesa, na kosti, bomo našli točko, ki s tapkanjem sprošča jezo. Točka, ki sprosti strah, je pod očesom, na kosti. Pod nosom, v vdolbinici proti ustnici in pod spodnjo ustnico, sta točki, ki ju tapkamo, če smo v neprijetni situaciji, imamo tremo, nam je nerodno ali nas je sram. Tapkamo s kazalcem in sredincem, da zajamemo večjo površino in je več možnosti, da bomo pri tem zadeli pravo točko. Afirmacija bi bila lahko: Čeprav mi je zelo neprijetno spregovoriti o tem in priznanti svojo napako, sebe popolnoma sprejemam.
