Izhod iz začaranega kroga nasilja

Ob petnajsti obletnici delovanja prve slovenske nevladne varne hiše je Špela Veselič, vodja programov pri društvu SOS telefon, poudarila, da je umik v zavetje ene od vladnih ali nevladnih varnih hiš na tajni lokaciji pogosto edina rešitev, ki ženskam in otrokom pomaga pri ponovni vzpostavitvi osebnostne integritete in predstavlja možnost za nov začetek. Varni prostori, hiše ali zatočišča delujejo pod okriljem centrov za socialno delo in nevladnih organizacij. »V Sloveniji je 14 varnih hiš na 17 lokacijah, ki so tako kot materinski domovi, krizni centri in sorodne organizacije vključene v mrežo javnih socialnovarstvenih programov in jih je verificirala Socialna zbornica Slovenije. Strokovni nadzor izvaja ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

To je treba poudariti, saj zadnja leta prihaja do zlorab – v imenu varnih hiš posamezniki zbirajo denar od vrat do vrat in odpirajo varne hiše, ki to v resnici niso. Verificirane varne hiše sofinancirajo država in občine ter Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, donacije pa dobimo tudi od podjetij in posameznikov, zato za sredstva ne prosimo po domovih, ulicah ali trgovskih centrih. Do državnega denarja je upravičena organizacija, ki že deluje določeno obdobje in ima strokovno usposobljene ljudi za neposredno delo z uporabniki. To so predvsem pedagogi, psihologi in socialni delavci z opravljenim strokovnim izpitom iz socialnega varstva.« Društvo SOS telefon ima zdaj Zatočišče za ženske in otroke na dveh tajnih lokacijah na območju Ljubljane in Domžal, v enem od teh so uredili bivalno enoto za gibalno ovirane. V hiši, ki so jo odprli pred 15 leti (pravijo ji zatočišče 1), je do danes bivalo 387 žensk in 351 otrok. »Povprečna starost žensk je bila 36 let, dobre tri četrtine pa se jih po odhodu iz zatočišča ni vrnilo v nasilje, saj so si toliko opomogle, da so se z našo podporo podale na samostojno pot.«

Nasilje ni le fizično

Po podatkih WAVE (Evropska mreža žensk proti nasilju) vsak trenutek približno 20 milijonov od 230 milijonov žensk, ki živijo v Evropski uniji, doživlja nasilje – fizično, psihično, spolno, ekonomsko. Po ocenah nevladnih organizacij je v Sloveniji nasilju izpostavljenih najmanj 200.000 žensk in deklic. Špela Veselič: »Statistični podatki kažejo, da se v več kot 80 odstotkih nasilje zgodi med domačimi stenami. Tuje in domače raziskave ugotavljajo, da so eden od krivcev za njegov porast tudi slabe družbene razmere. Žrtve so večinoma ženske in otroci. Opažamo, da ni razlik med posameznimi pokrajinami, prav tako ne med podeželjem in mestnim okoljem, res pa je, da imajo ženske na podeželju slabši dostop do informacij in pomoči, večinoma se lahko obrnejo le na policijo in centre za socialno delo, zato je še toliko bolj skrb vzbujajoče zapiranje nekaterih policijskih postaj in CSD.«

Večina moških ženske spoštuje, nekateri pa so do svojih partneric in otrok nasilni, kar je nedopustno, pravi Špela Veselič

Veseličeva pravi, da je varnih prostorov, v katerih lahko ženske in otroci ostanejo leto dni, v Sloveniji zaenkrat dovolj, potrebovali pa bi drugačne oblike pomoči: »Veliko uporabnic se težko vključi v skupinsko bivanje, zato jim je treba ponuditi več podpore kot preostalim. Zelo prav nam pridejo manjše bivalne enote za samostojne nastanitve.« Do bivanja v varni hiši so upravičene ženske (z otroki ali brez njih), ki menijo, da so »zaradi nasilja tako ogrožene, da potrebujejo umik na varno. Pri tem jim pogosto pomagajo tudi druga društva, centri za socialno delo in policija, saj je pomembno, da čim prej prekinejo krog nasilja in zlorab. Naše delo temelji na varovanju in zaščiti z ustavo in drugimi dokumenti opredeljenih pravic. Pomoč je prilagojena vsaki uporabnici posebej.«