Šentjanževka (Hypericum perforatum), ki jo poznamo tudi po nekaterih drugih ljudskih imenih, denimo, grilevec, ivanovka, janževka, ivanska roža, krčna zel, roža sv. Janeza, rumena naniknica, je tako rekoč čudežna rastlina z mnogo učinkovinami, glavne so eterična olja, čreslovine, hiperozid in predvsem hipericin.
V ljudskem zdravilstvu so jo pogosto uporabljali za boljše izločanje seča, pri vročičnih obolenjih, pri jetrnih in žolčnih težavah in pri raznih histerijah. Ima zelo širok spekter delovanja, dandanes je zelo dobro raziskana, uspešno pomirja ali celo odpravlja vrsto simptomov, odlična je pri celjenju opeklin in ran, pomaga pri trebušnih težavah, niža krvni tlak, deluje protivnetno, antidepresivno itn.
Ker cveti od julija do septembra, je zdaj še čas, da se na lep sončen dan podate v neokrnjeno naravo ter na gozdnih obronkih, nasipih ter travnikih naberete njene zlato rumene cvetove. Cvetoče zelišče nabiramo za pripravo čaja in kopeli, v tem primeru jih v senci posušimo, sveže cvetje pa bomo potrebovali za pripravo domačega sredstva za nego poškodovane ali opečene kože – olja šentjanževke.
Olje
Naše babice so ga poznale in uporabljale kot zelo učinkovito naravno zdravilo, z njim so zdravili predvsem rane, odrgnine, opekline ter z vtiranjem olja v kožo lajšali drhtenje udov pri starejših ljudeh; če ga pripravite sami, bo uporabno do dve leti.
Kako to naredimo? Steklenico s širšim vratom ali stekleni kozarec narahlo napolnimo s svežimi cvetovi, prelijemo s kakovostnim, hladno stiskanim oljčnim ali katerim drugim rastlinskim oljem, dobro premešamo, zapremo in za nekaj tednov postavimo na okensko polico na sonce. Vsake toliko časa pretresemo. Ko se vsebina obarva rubinasto rdeče, precedimo in hranimo v dobro zaprtih temnih stekleničkah.
Pri zdravljenju kožnih poškodb in obolenj ga lahko uporabimo v čisti obliki, lahko pa ga vključimo v različne mazilne podlage.
Rdeča barva oljnega izvlečka nastane predvsem zaradi razpada hipericina med pripravo olja pod sončno svetlobo; če ga pripravimo brez prisotnosti sončne svetlobe, dobi medeno rjavo barvo z bledo oranžno fluorescenco.
Tinktura in čaj
Izvlečki šentjanževke imajo lahko stranske učinke, še posebno ob sočasnem uživanju zdravil.
Šentjanževka je psihotropno sredstvo, ki vpliva na duševno dejavnost, in to je potrjeno tudi s kliničnimi študijami.
Tinktura ali čaj iz listov in cvetov deluje antidepresivno, odpravlja predvsem potrtost, malodušje, brezvoljnost, razdražljivost, tesnobo, slabo splošno počutje, izgubo teka in nespečnost. Antidepresivno delovanje nastopi počasi, učinki se pokažejo po dveh tednih in se do četrtega tedna stopnjujejo. Če se počutje po 4–6 tednih ne izboljša, je treba terapijo končati.
Tudi pri ljudeh, ki so zaradi napornega delovnika pretirano izčrpani, kura s šentjanževko izboljša počutje.
Tinkturo pripravimo tako, da približno 20 gramov posušenih cvetov prelijemo z decilitrom žganja. Namakamo vsaj dva tedna. Trikrat na dan vzamemo od 20 do 30 kapljic ter jih nakapamo v pol kozarca vode, vztrajamo od štiri do šest tednov. Tinktura je odlična tudi za vtiranje proti revmatizmu.
Pa čaj? Od dve do tri čajne žličke posušenih cvetov prelijemo s približno dvema decilitroma vroče vode, pustimo deset minut, precedimo in pijemo večkrat na dan. Pomagal naj bi pri blažjih oblikah depresije, potrtosti, blažil naj bi glavobole, v pomoč naj bi bil ženskam, ki imajo težave z bolečimi menstruacijami, in tistim v menopavzi. Pri premagovanju blažjih depresivnih stanj ga priporočajo od štiri do šest tednov.
Previdno!
Varnejša je seveda zunanja uporaba, pri notranji, kjer izkoriščamo psihotropno delovanje šentjanževke, pa je potrebna precejšnjo previdnost, pred uporabo katerega koli pripravka se posvetujete s strokovnjakom.
Pripravki iz šentjanževke utegnejo zmanjšati koncentracijo zdravil v krvi, ki jih sočasno uporabljate, in s tem njihovo delovanje – to velja predvsem za zdravila, ki se presnavljajo prek jetrnega encimskega sistema, vpliva pa lahko še približno dva tedna po prenehanju uživanja. Zmanjšano delujejo tudi kontracepcijske tabletke. Če uživamo šentjanževko in zdravila za zdravljenje depresivnih stanj, se delovanje zadnjih poveča, hkrati pa se pojavijo tudi neželeni stranski učinki, kot so povišan krvni tlak, znojenje, povišana temperatura in glavobol. Nosečnicam ali doječim materam se uporaba odsvetuje.
Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je šentjanževka uvrščena v kategorijo Z. Vanjo se razvrstijo tiste, ki so namenjene preprečevanju in zdravljenju bolezni in bolezenskih stanj. Tako rastline kot izdelki za peroralno uporabo, ki vsebujejo zdravilne rastline iz te kategorije v naravni ali predelani obliki, se praviloma razvrstijo med zdravila, za katera ni potreben zdravniški recept. |
- Uporabljamo ga lahko pri odprtih ranah in svežih poškodbah, saj rano razkuži in pospeši celjenje, povečuje prekrvavitev, |
