Kje so moji ključi, kako je že ime tistemu mojstru in podobna vprašanja niso nekaj običajnega le za starejše ljudi, ko jim pri določenih letih začne pešati spomin. To seveda še ne pomeni, da gre za katero hudo bolezen, kot je na primer alzheimerjeva, temveč gre morda zgolj za posledico molekularnih sprememb v naših možganih. Morda bo k rešitvi te uganke prispeval tudi gen, za katerega znanstveniki menijo, da bi lahko imel pri tem precejšnjo vlogo.
Pot do spominskega gena
To so ugotovili z opazovanjem morskih konjičkov. Tisti morski konjiček, pri katerem so odkrili odsotnost ali pomanjkanje gena, imenovanega coup-tfi, je imel na sicer normalno velikem telesu in repu precej manjšo glavo. Manjši del možganov, v katerih je hipokampus, za katerega so že pred leti ugotovili, da so celične spremembe v njem povezane s spominskimi procesi, pomeni tudi slabše pomnjenje, prostorsko orientacijo in še marsikaj drugega.
Znanstveniki upajo, da jim bo z nadaljnjim proučevanjem tega gena in drugih molekul, ki prispevajo k njegovi gradnji in mutacijam, uspelo odkrili še druge proteine ali gene, ki prispevajo k pomnjenju in povezavam v hipokampusu. S tem bi se lahko še bolj približali odkritju tako imenovanega spominskega gena, ki bi jim omogočal spremljanje, nadziranje in tudi preprečevanje nastankov raznih možganskih obolenj.
Vitamin za živce Med vzroki za slabo koncentracijo je lahko tudi pomanjkanje vitamina B1, ki prehranjuje možganske celice, ogljikove hidrate pa predela v glukozo. Imenujemo ga tudi vitamin za živce, saj v veliki meri vpliva na naše živčevje. Že blago pomanjkanje lahko povzroči utrujenost in težave z zbranostjo. Za urjenje spomina priporočajo učenje tujih jezikov in razne miselne igre, kot so šah, reševanje križank, sudokuja ipd. |
Pomen spanja in prehrane
Da obstaja povezava med spanjem, telesno dejavnostjo in možgani, so pokazale že številne raziskave. Tako so raziskovalci na univerzi Duke ugotavljali, da so se pri starejših ljudeh, ki so spali malo in slabo, prej začele pojavljati težave s pomnjenjem in nekatere nevrodegenerativne bolezni. Pokazalo se je, da so se starejši ljudje, ki so na noč spali približno sedem ur, precej bolje odrezali pri reševanju kognitivnih testov pa tudi sicer so bili v boljši psihofizični kondiciji od vrstnikov, ki so spali manj.
Če želimo čim dlje ohraniti možgane, moramo poleg zadostne količine spanja in redne telesne vadbe skrbeti za pravilno prehrano. Tako kot to velja na splošno, je treba paziti, da bo naš jedilnik pester in bo na njem vselej dovolj svežega sadja in zelenjave, rib oziroma nemastnega mesa. Zelo pomembno je tudi, da zaužijemo dovolj tekočine, zlasti vode. Čim bolj se moramo izogibati predelanim ogljikovim hidratom, ki se skrivajo v sladkarijah, belem kruhu, gaziranih pijačah in slanih prigrizkih. Ampak kaj, ko je to znano že skoraj vsem, pa večina kljub temu ohranja nezdrave prehranjevalne navade, premalo spi in ni telesno dejavna...
Ko začnejo propadati nevroni Dolgoletna proučevanja alzheimerjeve bolezni, ki prizadene predvsem hipokampus in se kaže v motnjah spomina in orientacije, so pokazala, da začno v tem delu možganov najprej propadati nevroni, šele zatem se pojavijo težave s spominom. Povezava med propadanjem mrežnih celic in alzheimerjevo boleznijo zdravnikom pomaga pri zgodnjem odkrivanju te bolezni. Hipokampus ima v možganih vlogo pomnjenja novih informacij, zelo pomemben je pri orientaciji v prostoru. Pred leti je študija na londonskih taksistih pokazala, da imajo izkušenejši znatno večji hipokampus kot mlajši taksisti ali običajni ljudje. |
