ZDRAVJE

Inkontinenca je še vedno tabu

Objavljeno 26. februar 2013 18.15 | Posodobljeno 26. februar 2013 18.15 | Piše: Sara Femec

Zadrega. Sram. Neprijetni občutki in postopno izogibanje družabnim stikom.

Bolezen je naporna tako telesno kot psihično, zato oboleli potrebujejo veliko razumevanja in podpore (foto: Shutterstock).

Vse to doživlja posameznik, ko se pojavijo težave z uhajanjem vode in blata. Obveščanje o tej zdravstveni tematiki lahko pripomore, da se prizadeti opogumijo in poiščejo pomoč. Ksenijo Šelih Martinec, specialistko ginekologije in porodništva, smo vprašali, kako se spopasti z nehotnim uhajanjem urina.

Kaj je inkontinenca?

Inkontinenca urina pomeni nenadzorovano, nehotno uhajanje urina. Kontinenten si takrat, ko nekaj lahko držiš oziroma zadržuješ. Inkontinenten si, ko nečesa ne držiš. Poznamo inkontinenco urina in blata.

Urinska se deli na stresno, urgentno in mešano. Katera se pogosto pojavlja?

Stresna urinska inkontinenca je pri ženskah najpogostejša, srečujemo jo tudi pri mlajših osebah. V kasnejših letih se običajno pridruži urgentna in temu pravimo mešana urinska inkontinenca.

Lorena Marija Meglič, ustanoviteljica in predsednica humanitarne organizacije Mena Maribor za pomoč ženskam z inkontinenco in menopavzo:

»Ko so se težave začele, sploh nisem vedela, za kaj gre, ker mi je bilo nepojmljivo, da ti sploh lahko uhaja voda. Meni je to povedal moj osebni ginekolog na pregledu. Napotil me je k specialistom. Nato so me operirali. Sledila je okužba vnetja mehurja, začela se je kalvarija. Za sabo imam vse vrste urinske inkontinence, zdaj pa sem dobro. V društvu smo največ dosegli s predavanji o njej in predstavitvijo zdravljenja. Pri nas je še vedno grozen tabu. Gremo med ljudi in jih ozavestimo, jim prikažemo in predstavimo, da je večinoma ozdravljiva ali pa se stanje vsaj izboljša. Kakovost življenja se potem absolutno izboljša.« 

Ali pesti tudi moške?

Moški imajo drug tip težav, seveda pa tudi težave z inkontinenco. Nisem kompetentna, da govorim o njih, saj sem ginekologinja. Voda jim uhaja zaradi povsem drugačnih vzrokov. Več težav imajo zaradi povečanja prostate in s tem, da težko odvajajo vodo.

Kako pogosto pa je nenadzorovano uhajanje blata?

Menim, da kar pogosto. Ženske govorijo o tem še teže kot o uhajanju vode. Tiste, ki spregovorijo, povedo, kako zelo moteče je, kar si lahko predstavljava. Ne poznam pa statistike pogostosti ene in druge.

Kdaj vemo, da imamo težave?

Načelno zdravi ženski voda ne uhaja. Ne ob naporu ne ko si umiva roke. Normalno lahko zdržimo do stranišča, pustimo izjemne okoliščine, ko nanj čakamo dve uri ali tri. Praviloma smo kontinentni, torej zadržujemo urin. O inkontinenci govorimo takrat, ko voda uide. Najprej so težave redkejše. Zelo pogosto srečamo inkontinenco pri vnetju, kjer je vzrok nekoliko drugačen. Zdravimo vnetje in hkrati odpravimo inkontinenco. Začne se z blago obliko, ki postopoma privede do stalnega uhajanja vode.

Kako preseči sram žensk in jih spodbuditi, da se prej odpravijo po strokovno pomoč?

Mislim, da poskušamo veliko narediti z javnim obveščanjem o problemu. Postajamo bolj odprti, ženske vedno več povedo in intimnih problemov ne zadržujejo zase. Najpomembnejši je odnos, ki ga zdravnik vzpostavi s pacientko: da ji daš čas, ko se lahko izpove, razložiš, kakšna bolezen je to, in da jo razumeš.

Med metode zdravljenja prištevamo elektrostimulacije, laserske terapije, zdravljenje z matičnimi celicami, vedenjsko terapijo in druge.

Najpomembnejša in najpogostejša je skrb za lastno telo, pri čemer poskušamo žensko usmeriti, da skrbi za mišice. Na srečo je mišica organ in jo lahko s pravilnim treningom utrdimo. Za žensko je zelo pomembno, da ima čvrste mišice medeničnega dna pa tudi trebuha in hrbta, da organi lepo lebdijo v trebuhu. Druga stvar, s katero imamo največ izkušenj, je laserska termoliza, s katero pomagamo utrditi nožnico. Pri mladi ženski je čvrsta. Zaradi porodov, kašljanja, kihanja in let, ko izgubljamo in poškodujemo kolagen, pa postane ohlapna in mehka, kar vodi v težave, predvsem stresno inkontinenco.

Se lahko stanje ponovi?

Mišice je treba krepiti vse življenje. Če dobimo gips, mišica atrofira (upade, op. p.). Vaje za mišice so vseživljenjske, gre za odnos do lastnega telesa. Učvrstitev kolagena se dela obdobno. To je v svetu nova metoda zdravljenja, poznamo je le nekaj let. Izkušenj na podlagi študij, na koliko let bo treba obnavljati, nimamo. Kolagen z leti propada, pričakujemo obnovitveno terapijo. Od načina življenja in porodov je odvisno, na koliko časa bo potrebna. Električna stimulacija je predvsem za tiste ženske, ki mišic ne čutijo. Skrajna in končna faza je operativna terapija, nekaterim zadošča le ta. Obstaja spekter različnih terapij. Električna stimulacija je predvsem za tiste ženske, ki mišic ne čutijo. Skrajna in končna faza je operativna terapija, nekaterim zadošča. Obstaja spekter različnih terapij. 

image

Deli s prijatelji