ALTERNATIVA

Imunski sistem in alergije

Objavljeno 21. maj 2015 18.00 | Posodobljeno 21. maj 2015 18.00 | Piše: Petra Godeša

Postopno do izboljšanja.

Sezonske alergije na cvetni prah je kljub različnim tabelicam težko napovedati, saj rastline cvetijo po svojem urniku, ki se zaradi vremenskih razmer iz leta v leto spreminja. Novo znanstveno odkritje ponuja možnost, da bi se na neprijetnosti lahko začeli pripravljati že prej ter tako vsaj omilili burne reakcije. Prišel je veseli čas za cvetni prah, ki sanjavo lebdi v zraku ter vzbuja smrkanje, kihanje in solzi oči. Tudi v urbanih okoljih mu je nemogoče uiti, zato večina tistih, ki z alergijami niso v najboljših odnosih, aktivno posega po zdravilnih pripravkih vseh vrst. V tem trenutku ne bo šlo drugače, a norveški znanstveniki s Centra za imunsko regulacijo na Univerzi v Oslu so prišli na sled dokazom, ki bi lahko spremenili potek zdravljenja alergij na pelod.

Osvežilni tečaj

Torej, spomnimo. Alergijska reakcija nastane, ko imunski sistem napade sicer neškodljive snovi, ki v tem primeru zavzamejo položaj dražitelja, alergena. Obrambne celice telesa v normalnih okoliščinah ščitijo telo pred škodljivci, pri alergijski reakciji pa se odzovejo preveč burno oziroma jih je preveč. Ko alergen vstopi v telo in doseže obrambno celico, kombinacija vpliva na tretjo celico, imenovano mastocid. Šele ta člen v verigi sproži vnetja in druge neprijetnosti, saj povzroči, da celice začno nabrekati in prepuščati vodo.

Korak dlje

Odkritje skandinavskih znanstvenikov je povezano s celicami, ki igrajo vlogo varnostnikov organizma. Kot kaže, tiste obrambne celice, ki se odzovejo na alergene, kot je cvetni prah, ostanejo v sluznici še dolgo po tem, ko minejo spomladanske alergije. Tako se uvrščajo med dolgo živeče male spominske celice, katerih naloga je pomnjenje, da pri naslednjem stiku imunskega sistema z vsiljivcem telo reagira hitreje in odločneje. Alergijsko reakcijo je mogoče izzvati tudi takrat, ko rastlinskega peloda v zraku ni. Za zdaj so poskuse izvajali le na tkivu v laboratoriju, odkritje pa je odgovorilo na neodgovorjeno vprašanje, kje točno prebivajo obrambne celice. Dolgo je namreč veljalo, da prehajajo iz sluznice v kri ob stiku z alergenom, zdaj pa vedo, da so prisotne dlje.

Zakaj je to pomembno?

Poznavanje mehanizma delovanja alergenov je ključno za uspešno zdravljenje. Druge raziskave potrjujejo, da je mogoče alergije na različne snovi zmanjšati ali celo izničiti s postopnim izpostavljanjem alergenom, saj postaja obrambni mehanizem vedno močnejši in manj dovzeten za alergijske reakcije. Zdaj ko je jasno, da so obrambna protitelesca, usmerjena v pelod, ves čas prisotna, obstaja možnost, da bi z vnaprejšnjim privajanjem na cvetni prah enako uspelo tudi tistim, ki so težave premagovali sezonsko. 

Deli s prijatelji