Tako Mojca Cepuš. Nutricistka. »A najbolj zaleže, če ga zaužijemo pred obrokom,« besedo poprime Marija Merljak, strokovnjakinja za prehrano. »Ja, ampak samo, če imamo dober želodec. Sicer ga je bolje popiti po jedi. Tudi tako je blagodejen,« limonino pripoved zaobjame zeliščarica Mirjam Grilc, pri čemer se strinja z Merljakovo in Cepuševo: prebava in presnova sta bolj ali manj v naših rokah. Veste, če uživamo zgolj kruh in druga precej suha živila, pri tem pa ne poskrbimo za dovolj tekočine, prej ali slej udari zaprtje,« prebavo najprej oriše Cepuševa. Ampak napitki, svari Merljakova, nikakor ne smejo biti sladkani in gazirani. Prav tako ne premrzli, saj sicer korenito upočasnijo prebavo. »Pravzaprav je najbolje seči po zeliščnih čajih. Poleg tega je za prebavo odličen jabolčni kis z vodo, za presnovo pa ognjičeve kapljice,« kolesje pogovora zasuka še Grilčeva. In z njo ga v isti smeri in z enako paro vrti Merljakova. O prebavi in presnovi. Ki ju ne gre metati v isti koš.
»Ne, ne! To ni eno in isto. Prebava je razgradnja velikih kosov hrane v preproste gradnike, vse to pa se godi na poti od ust prek želodca in dvanajsternika do črevesja in nadalje do krvi, od tu naprej pa govorimo o presnovi, katere osrednja naloga je razgrajeno hrano preoblikovati v energijo. Za dobro počutje, uspešno delo in sveže zamisli sta torej odločilna oba procesa.« In ker se vse začne v ustih,
moramo najprej, tako Cepuševa, hrano kar se da dobro prežvečiti. »Ker želodec veliko hitreje razgradi majhne koščke mesa kot velike, ogljikovi hidrati (kruh, krompir, testenine) pa se tako ali tako začnejo razgrajevati že v ustih.«
Zvrhana košara redkvic
»Vsak košček hrane je dobro prežvečiti vsaj tridesetkrat, saj ga le tako dovolj prepojimo s prebavnim encimom, ki je ključen za prebavo,« s številko streže Merljakova. »No, poleg žvečenja je pomemben tudi izbor hrane. Surova je recimo najhitreje prebavljiva, ker že sama vsebuje prebavne encime. V testeninah jih namreč skoraj ni. Ker smo jih s kuhanjem precej uničili,« jabolko namesto makaronov svetuje Cepuševa. »Prebavo ureja tudi domači orehovec ali pa orehovi listi v čaju,« na grenčico prst uperi Grilčeva. Z njo ga upogiba tudi Merljakova. In ga usmeri proti čebuli. Prebavnemu biseru. Ki vsebuje dober zalogaj grenkih spodbujevalnikov prebave.
»Kot so blagodejne grenčice, so pravi čudež za prebavo tudi vlaknine,« nit pogovora vnovič povleče Cepuševa. »Ja, kmalu bodo na trgu spet redkvice, ki so izjemne za zdravje črevesja, saj uničujejo bakterije in glivice ter razkužujejo sluznico,« se pomladne ponudbe veseli Merljakova. »In košare z njimi še posebno ne bi smeli pozabiti napolniti tisti, ki so se že srečali z abrahamom. Po 40. letu namreč moč in pospeške zlagoma izgubita tako prebava kot presnova. Kar je pri debelejših še izraziteje,« spreminjanje prebave oriše Cepuševa.
Brusnična marmelada
»Ja, zgodaj je treba začeti misliti na to, kajti, veste, številni se začnejo zastrupljati že kmalu po 35. letu. Najprej opazijo slabo prebavo, nato se začnejo kopičiti neprebavljene snovi v črevesju, kjer dobesedno gnijejo. In vse to zaradi pomanjkanja želodčnih kislin,
| Dobro je vedeti: |
|
|
|
na kar nas opozarjajo napenjanje v trebuhu, utrujenost po jedi, pekoč občutek v želodcu, kolcanje, vetrovi, zaprtje in očitno pomanjkanje energije,« je slikovita Merljakova, pripravljena na ostre reze. Pri sestavljanju jedilnikov, kakopak.
»Čim nas telo opozori, da je nekaj narobe, že je treba ukrepati in z jedilnih listov črtati belo moko, beli riž in enostavne sladkorje,« Merljakova stresa napotke. »Tudi banane in temne čokolade bi se morali izogibati, saj obe zapirata,« babičine modrosti prida še Cepuševa. »Namesto tega pa vrata lahko na široko odpremo rdeči pesi, avokadu, zeleni zelenjavi, jetrom, jajčnemu rumenjaku, kvasu. Vsa našteta živila namreč spodbujajo želodčno kislino. Pa veste, kaj za zadostno mero kisline še zaleže? Če meso pokapljamo z limonovim sokom, zraven pa pridamo brusnično marmelado,« sila preprost recept iz rokava strese Merljakova in v isti sapi pristavlja resno opozorilo, da med jedjo, če imamo premalo kislin, ne smemo piti vode, saj ta želodčni sok le še bolj razredči.
»No, če pa prebavi zlepa nismo kos, je vredno poskusiti s postom ob sadnih in zelenjavnih sokovih. Vendar naj ne traja dlje kot 24 ur. In tudi ne med obilico dela, saj je post tako rekoč dopust. Ja, in če po oddihu vsi bolje delamo, bo tudi naša prebava po njem bolj redna,« pogovor strne Grilčeva. Ob piki na i. Opominjajoč, da se vse bolezni začnejo v prebavilih. Kar je že pred dvema tisočletjema in več zatrjeval oče zdravilstva. Hipokrat.
- Tri zlata pravila za boljšo prebavo
Uživajte limonov sok, čebulo, redkvice in vlaknine.
Vsak košček hrane prežvečite vsaj 30-krat.
Izogibajte se temni čokoladi in bananam.
