Inteligenca ni dedna, dedujemo le potencial, tega pa moramo aktivirati. Najpomembnejša je zgodnja stimulacija, torej v prvih letih življenja, ko imajo največji vpliv na otroka starši, ti pa lahko z napakami negativno vplivajo na naravni razvoj otrokove inteligence. Dojenček v prvih dnevih vidi motno, kot bi imel dioptrijo +20, opazi samo zelo močne kontraste, prav tega pa bi morali v tistem obdobju ustvariti v otroški sobi ali vsaj okolici posteljice ter se izogniti modri in roza enoličnosti.
Pomembno je tudi plazenje, ki ga marsikatera mama ne mara, češ da se bo otrok umazal ali dal v usta kaj, kar je našel na tleh. Med plazenjem se otrok z rokami naslanja na tla, pritisk na dlan pa aktivira določene predele možganov, ki so pomembni za poznejšo inteligenco. Tudi skakanje je pomembno, prav tako vrtenje okoli lastne osi in na splošno vse, čemur številni starši preprosto pravijo divjanje. Nevroni, ki ne delajo, umirajo, prav ti pa naravno spodbujajo otroke k skakanju; vsak skok premakne težišče telesa, zato mora otrok aktivirati vse mišice, da bi ohranil ravnotežje, upravljanje tega pa je aktivnost možganov, pravijo strokovnjaki in še, da skakanja otrokom ne bi smeli prepovedati, jih pa moramo pri tem zavarovati. Če zares želite spodbuditi otrokov razvoj inteligence, naj dobi brata ali sestro – en sam bo skakal pet minut, dva ali trije pet ur!
Za možgane, pravijo, je pomembna tudi hoja. Nobene potrebe ni, da se otrok do četrtega ali celo petega leta vozi v vozičku, to ni niti najmanj spodbudno, poleg tega pa ni dobro za stopala, najbolj idealno je, da otroci, kadar le lahko, hodijo bosi. Tudi žvečenje v možgane pošilja signale, zato ni treba predolgo pasirati hrane, pri letu in pol bi moral otrok že jesti trdo hrano. Žvečenje aktivira tudi jezik, govor se tako bolje razvije, to pa je pomembno za intelekt, na katerega niti najmanj dobro ne vplivajo ure, preživete pred televizorjem ali računalnikom.
No, in čeprav številni starši grešijo, je mogoče napake iz prvih let odpraviti skozi igro in fizično aktivnost, ne le predšolskih otrok, ampak tudi šoloobveznih. Intelektualne sposobnosti so odvisne od števila sinaps, ki se intenzivno formirajo do petega (50 odstotkov), sedmega (75 odstotkov) in dvanajstega leta starosti (90 odstotkov). Najzgodnejše otroštvo je zato najpomembnejše za razvoj, opozarjajo strokovnjaki.
Čustvena inteligenca
Imeti visok inteligenčni količnik je super, prav tako, če ne še bolj, pa je super imeti visoko čustveno inteligenco. Z razvijanjem te otrok postaja srečen, produktiven, odgovoren, rezultat je vedenje, ki mu omogoča, da se dobro počuti in razvija doma, v šoli in drugod. Bodite vzor: otroci vas ves čas opazujejo in usvajajo vaš način vedenja v družini in do drugih. Postavite meje in si jih držite, tudi ne je treba kdaj reči in omejiti dostop do manije množičnih medijev: ti ne povzročajo le odvisnosti, ubijajo tudi voljo do raziskovanja, radovednost, kreativnost, tudi sposobnost reševanja različnih problemov. Bodite pripravljeni pomagati otroku rešiti problem, pri tem pa bodite čim bolj mirni, a vztrajni. Ne pozabite, da je treba otroka pripraviti na samostojno življenje, pri tem pa bodo pomagale tudi vsakdanje obveznosti doma: raziskave kažejo, da otroci, ki od malega pomagajo pri gospodinjskih opravilih, pogosteje dosegajo uspeh in zadovoljstvo, saj že zelo zgodaj razvijejo občutek, da so pomemben del družine. Vsi člani bi se morali pogovarjati o čustvih, postaviti je treba čustvene cilje, to pomeni: pri nas ne kričimo, ne žalimo in podobno. In še: otroci so čudovita bitja. Če imate svojega otroka za sposobnega in pridnega, bo tako videl tudi sam sebe. Če ga vidite kot problem, bo rezultat te drže množica problemov, saj se bo tako doživljal tudi otrok in se neprimerno vedel.
