Dve tretjini teže telesa odraslega človeka predstavlja voda, pri majhnih otrocih celo do tri četrtine. Že blaga izsušitev z izgubo dveh odstotkov telesnih tekočin lahko bistveno zmanjša telesne in duševne zmožnosti. Podatek, ki se ga nemalokrat premalo zavedamo, nanj prevečkrat pozabimo, in dejstvo, ki ga bržkone še premalo poznamo! »Potreba po zaužiti tekočini se poveča v vročem okolju in s fizično aktivnostjo, pri čemer seveda ne smemo pozabiti niti na obvezno nadomeščanje elektrolitov in glukoze. Prvi simptomi izsušenosti so zmanjšana zbranost, pozornost in slabše spominske funkcije, hujše izsušitve pa že lahko ogrožajo življenje, saj lahko brez vode, odvisno od razmer v okolici, preživimo le največ dva do tri dni. V vročih dneh je treba nadomeščati izgubljeno tekočino v manjših odmerkih prek celotnega dneva, tako v času obroka kot med obroki. Dehidracija lahko vpliva na krvni tlak, krvni obtok, prebavo in delovanje ledvic. S pomočjo regulacije količine telesnih tekočin se regulira tudi telesna temperatura (na primer, če je vroče, se s potenjem ta znižuje). Vsi presnovni procesi v telesu potekajo v raztopinah, odpadni presnovki se s tekočino iz telesa izplavljajo prek ledvic,« je za našo prilogo pojasnila Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
 | |
| Otroke moramo na pitje opozarjati, ponudimo jim sveže iztisnjen sadni sok. Foto: Shutterstock |
Popijemo premalo vode na dan
Otroci naj bi dnevno zaužili od 1 do 1,5 litra vode, povprečno aktivni odrasli pa 2,5 litra (od tega je dobimo od 0,8 do 1 litra s hrano). Predvsem moramo biti pozorni na otroke, ki niso sposobni tako dobro regulirati telesne temperature kot odrasli, in na starejše, ki imajo zmanjšano zmožnost, da bi povezali občutek žeje s potrebo po pitju, zato jih je treba na pitje tekočin večkrat opozoriti. Vendar mnogi za ta opozorila nemalokrat ostajajo – gluhi.
»Zaradi povečanega znojenja je na prvem mestu pitna voda. Ustekleničeno priporočamo za pitje le, ko greste na pot ali rekreacijo. Zaradi večje izgube elektrolitov (soli) s potenjem je zlasti priporočljiva mineralna voda zaradi večje vsebnosti mineralov. Priporočamo tudi naravne sadne in zelenjavne sokove, takšne s 100-odstotnim deležem sadja ali zelenjave, ki nosijo oznako sok (juice). Če sadja nimate preveč radi, lahko kozarec naravnega sadnega soka nadomesti porcijo sadja, seveda pa sadni sok vsebuje manj vitaminov in mineralov ter balastnih snovi. Najbolje nadomesti sadež sveže iztisnjen sadni sok. Priporočamo, da se jih ob uporabi vedno razredči z vodo, tako so manj sladki in bolj odžejajo. Priporočljiv je tudi nesladkan ali malo sladkan zeliščni ali sadni čaj. Čaj je že zelo uveljavljena pijača v Sloveniji in drugod in prav zaradi naravnega izvora tudi vedno bolj priljubljen kot topel napitek ali kot osvežilna pijača. Ena izmed njegovih prednosti je zelo nizka energijska vrednost, kar mu daje še večjo vrednost. Če sladkane pijače in sokove zamenjamo s čaji, močno znižamo vsebnost zaužite energije in se s tem lahko izognemo prekomerni telesni teži, hkrati pa si zagotovimo dovolj tekočine,« pravi sogovornica in poudarja, da je pretiravanje s pretirano hladnimi pijačami ali jedmi v večjih količinah za pregreto telo šok.
»Mrzla pijača začasno res ohladi, vendar lahko prevelike temperaturne razlike povzročijo težave s prebavili, s srcem in dihali ali prehladno obolenje. Najbolje je, da je pijača zmerno hladna, saj zelo mrzla pomeni šok za prebavila. Da telo spodbudi notranje mehanizme hlajenja, potrebuje ne preveč hladno, mlačno ali celo toplo pijačo,« sklene sogovornica.
