Hujšanje je veliko 
več kot le dieta

Leta 1997 je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila debelost kot samostojno bolezen; do takrat smo jo upoštevali kot dejavnik tveganja za druga obolenja, od leta 2005 pa za bolezen velja tudi prekomerna telesna teža, je razložila Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine iz centra Medico v Ljubljani. »Za naraščanje teže v razvitem svetu so v največji meri krive slabe navade, ki jih med odraščanjem pridobimo v domačem okolju (predvsem neustrezno prehranjevanje in premalo gibanja), v manjši meri pa bolezni (npr. ščitnice), telesna sestava, energetska potreba v mirovanju (bazalni metabolizem), spremenjena presnova zaradi kemičnih onesnaževalcev, razpoloženjske in čustvene motnje ter psihološka ranljivost oziroma občutljivost. Gena, ki bi bil odgovoren za nastanek debelosti, raziskovalci niso odkrili. V razvitem svetu opažajo več ljudi z ekstremno povečano težo med socialno bolj ogroženimi, vendar je to bolezen vseh socialnih slojev.«

Prekomerna telesna teža povzroča številne zdravstvene težave

Pretežki ljudje so izpostavljeni številnim zdravstvenim težavam, najpogostejše so sladkorna bolezen tipa 2, zgodnje spremembe v steni žil (ateroskleroza) in njene posledice, zvišan krvni tlak, kamni v žolčniku, prizadetost jeter zaradi kopičenja maščobe, nevarne prekinitve dihanja med spanjem, zgodnja obraba sklepov spodnjih okončin in v predelu hrbtenice, je naštela sogovornica. »Napačno prehrano s preveč maščob živalskega izvora, skritih in industrijskih (trans) maščob, škroba in sladkorja pa povezujejo tudi z nekaterimi vrstami raka – na rodilih, jajčnikih, dojki, debelem črevesju, požiralniku, pljučih, prostati …« Debelost je enako pogosta pri obeh spolih, res pa je, da so ženske do svoje teže bolj kritične, zato pogosteje in hitreje poiščejo pomoč, kot je povedala zdravnica.

Škodljivi umetni dodatki

Vzroke za skrb vzbujajočo porast debelosti gre iskati v večji dostopnosti hrane, porastu sedečega dela in stresu. »Znanstveniki pa vse bolj opozarjajo tudi na kemično onesnaženje hrane in stvari, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju (zdravila, tekstil, sredstva za čiščenje, osebno nego itd). To naj bi pomembno vplivalo tako na splošno zdravje kot na porast teže. Kemični onesnaževalci namreč povzročajo hormonske spremembe pri ljudeh in živalih, spreminjajo tudi lastnosti maščobnih celic. Z več hrane zaužijemo tudi več strupov; porast teže tako ni le posledica preveč zaužite energije, ampak tudi sprememb v presnovi. Škodljivi niso le umetni dodatki hrani, ampak tudi embalaža in številni pripomočki, ki naj bi lepšali okolje in naš vsakdan. Žal se s sintetičnimi dišavami, ki so dodane tako rekoč vsemu, kar dajemo nase in vdihavamo, le zastrupljamo. Zvito nam ponujajo stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo, z njimi pa počasi ubijamo celotno živo okolje. Najnovejši izsledki so zastrašujoči – porast teže opažajo tudi pri hišnih ljubljenčkih in celo mestnih podganah!«

Debelost je kronična bolezen

Z debelostjo bi se morali spopadati na več ravneh, sicer je ne bomo omejili, kaj šele zmanjšali. »Najučinkovitejši preventivni ukrep bi bil temeljit poseg v hiperprodukcijo nezdrave hrane in njeno reklamiranje. Zdravstvo bi moralo razviti uspešne strategije za preprečevanje in zdravljenje te bolezni, pomemben delež pa bi prispevala tudi vzgoja ljudi za zdrav življenjski slog. Žal na vseh nivojih manjka prave volje. Tako predebeli ljudje kot zdravstveni delavci bi morali razumeti, da gre za kronično bolezen, ki jo je treba zdraviti v zdravniški ordinaciji. Zaradi neustreznega pristopa so podatki o uspešnosti zdravljenja skrb vzbujajoči: le šest odstotkov ljudi, ki jih obravnavamo zaradi povečane teže, uspešno shujša in normalno težo tudi obdrži. Seveda pa s še tako strokovno podprtim pristopom ne moremo veliko narediti, če bolnik težave ne prepozna in ni motiviran za odpravo njenega vzroka.«

Hrana lahko povzroča tudi odvisnost.

Zakaj je tako težko začeti hujšati? Ker je navada železna srajca. Navadam, ki prinašajo trenutno in nadvse prijetno ugodje, pa se je najtežje odpovedati, iz dolgoletnih izkušenj ve internistka Tina Sentočnik. »Poleg tega določena hrana s svojim vplivom na možgane povzroča odvisnost.« Ljudje smo, tudi pri hujšanju, žal nagnjeni k iskanju bližnjic, kar »izkoriščajo ponudniki hitrih in učinkovitih metod za izgubo kilogramov. Danes se tudi pri nas s tem ukvarja marsikdo, nadzora nad njihovim delom pa ni.«