Hrupno okolje škoduje vsem, zlasti najmlajšim

Da bi povečala zanimanje Evropejcev za hrup, je Evropska zveza za akustiko (EAA) letos pripravila širšo akcijo. Posebna pozornost je posvečena mladim, ki so med bolj ranljivimi, je povedala dr. Sonja Jeram z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »V preteklosti so dogodke ob tem dnevu običajno organizirala posamezna društva EAA. Letos pa EAA sodeluje z Evropsko komisijo in Evropsko agencijo za okolje, saj je skupaj lažje spodbuditi in usklajevati aktivnosti med društvi (pri nas Slovensko društvo za akustiko), evropskimi in nacionalnimi organi, šolami, muzeji in podobnimi organizacijami.«

V letošnjem letu je EAA kampanjo ozaveščanja o hrupu začela s panevropskim natečajem za šole z naslovom Zvoki iz mojega okolja. NIJZ, ki od leta 2001 pri nas organizira različne aktivnosti ob tem dnevu, je slovenske osnovne in srednje šole povabil k sodelovanju v začetku februarja; svoje prispevke so morale oddati do konca marca. »Odzvale so se predvsem osnovne šole s številnimi likovnimi izdelki. Učenci so na papirju pričarali vzdušje mirnega in naravnega okolja kot tudi hrupa prometa, različnih strojev in naprav pa tudi preglasnega govorjenja. Ena osnovna šola je slikovno predstavila projekt obnove šolske jedilnice, v kateri so učenci skupaj z učitelji izboljšali zvočno akustiko z zmanjšanjem odmevnega časa. Vsi izdelki bodo objavljeni na spletni strani NIJZ (http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/hrup).«

NIJZ je novembra lani pripravil delavnico Hrup in zdravje v osnovnih šolah, pri kateri so sodelovali tudi fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, osnovne šole, na katerih so zaznali hrup, ki je pri delu moteč in ga zato želijo zmanjšati, ter Mestna občina Ljubljana, ki načrtuje številne ukrepe za zmanjšanje hrupa prometa v okolici ljubljanskih šol in vrtcev. »Na delavnici so bili predstavljeni rezultati ankete, ki jo je jeseni 2015 v osnovnih šolah izvedel NIJZ. Anketa je pokazala, da se od 123 šol vsaj polovica ukvarja predvsem s problematiko hrupa, ki v šoli nastaja zaradi samega šolskega dela, ne zaradi zunanjih dejavnikov. Problem je slaba akustika prostorov, izpostavljen pa je hrup v jedilnicah, telovadnicah, avlah in na hodnikih. Hrup cestnega prometa je prepoznan kot moteč pri približno vsaki deseti šoli. Na delavnici smo se dogovorili za sodelovanje šol in študentov fakultete za gradbeništvo in geodezijo pri oceni stanja in nasvetih za učinkovito reševanje problemov. Vsaj na eni šoli sodelovanje že poteka,« je rezultate ankete o problematiki hrupa, v kateri so sodelovali slovenski osnovnošolski učitelji, povzela Sonja Jeram.

Se sploh slišimo?

Zakaj je zlasti za najmlajše pomembno, da hrup omilimo oziroma zmanjšamo vsaj v notranjosti vrtcev in šol, po možnosti pa tudi v njihovi okolici? Predpogoj za dober razvoj govora in jezika ter uspešnost učencev v šoli je, da dobro slišijo učitelje in tudi sošolce. Hrup v šolskem okolju vpliva na počutje in s tem na učenje, sodelovanje, dolgoročno pa na zdravje učencev in seveda učiteljev. Posebno so prizadeti mlajši učenci, učenci z motnjami sluha in tisti, ki v šoli ne govorijo maternega jezika. Zaradi hrupa se zmanjša zmožnost koncentracije in uspešnost pri branju, učenci z večjo težavo opravljajo zahtevne naloge in pri tem naredijo več napak. Hrup povzroča vznemirjenost in spremembo vedenja, če doseže raven nad 80 dBA (decibelov), pa poveča agresivnost in zmanjša pripravljenost za sodelovanje z drugimi. Nekateri otroci se v takem hrupu počutijo nemočne. V hrupnem okolju se otroci in učitelji pogovarjajo glasneje, kar lahko privede do poškodb glasilk, je razložila sogovornica in dodala, da na hrup v vrtcih in šolah lahko vplivamo najprej z dobro odločitvijo o izbiri primerne lokacije; vzgojno-izobraževalne ustanove naj bodo, skladno s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije, v mirnem okolju, kjer je dovolj prostora, da otroci s svojimi aktivnostmi ne motijo okoliških stanovalcev. »Če so te ustanove v hrupnem okolju, se hrup cestnega prometa, ki je največji problem, lahko zmanjša, na primer, z omejitvijo hitrosti, preusmeritvijo prometa, zagotovitvijo gladkih in tihih cestnih površin in podobnimi ukrepi. Med cesto in šolo se lahko postavijo različne ovire, ki preprečujejo širjenje zvoka, a obenem ustvarjajo kreativno okolje za igro – nasipi, pregrade, ki jih lahko izkoristimo za plezanje ali ureditev visečih vrtičkov.« Kako pa lahko zmanjšamo hrup v notranjosti šole? »Med tehničnimi ukrepi je najpomembnejše zagotoviti primeren odmevni čas, sicer pa so učinkoviti predvsem organizacijski in pedagoški ukrepi. Pomemben je šolski red in ozaveščanje otrok in učiteljev o pomenu mirnega šolskega in delovnega okolja ter o času, ki ga posvečamo igri in ostalim bolj glasnim dejavnostim, ki jih izvajamo tako, da z njimi ne motimo drugih v šoli ali njeni okolici.«

Čeprav običajen hrup v okolju ne predstavlja nevarnosti za poškodbe sluha, je pomembno, da že najmlajše začnemo ozaveščati tudi o tem, kaj lahko ogrozi njihov sluh. Naša sogovornica je 2014. iz nemščine prevedla poučno slikanico Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim!, ki na prijazen način ilustrira nevarnosti, ki jih zmorejo prepoznati tudi otroci v vrtcu in nižjih razredih osnovne šole, vsebuje pa še pomembne informacije za učitelje in starše. »Za učence višjih razredov osnovne šole smo pripravili poseben program ozaveščanja, ki smo ga vključili v čas sistematičnega pregleda v zdravstvenem domu, v sklopu katerega preverijo tudi sluh. Nalogo smo poimenovali Glasba in sluh, vključuje pa anketo o njihovih navadah poslušanja glasbe in tudi siceršnji izpostavljenosti glasni glasbi ali hrupu pri različnih športnih in zabavnih dejavnostih.« Sonja Jeram zlasti učiteljem v branje, razmislek in navdih priporoča odlično knjigo Poslušanje: način življenja in vir zdravja dr. Leopoldine Plut Pregelj.