»Dandanes je zavedanje ljudi o vplivih raznih vrst hrupa na naš sluh zelo nizko, zato ima tudi vse več mladih težave s sluhom. Včasih je veljalo, da so najbolj prizadete skupine starostnikov, poslušanje glasbe iz predvajalnikov, obiski koncertov in številni drugi viri hrupa v okolju, ki so posledica sodobnega in hitrega načina življenja, pa močno vplivajo tudi na težave s sluhom pri mladih,« pravi Branko Dragan, direktor družbe Neuroth v Sloveniji, ponudnik slušnih aparatov in pripomočkov za zaščito sluha.
Kaj vse je hrup?
Hrup je vsak zvok, ki vzbuja nemir, ki moti človeka pri delu ali v prostem času ter škoduje njegovemu zdravju ali počutju. Za nekoga je lahko rock glasba prijeten zvok, medtem ko je za nekoga drugega neprijeten hrup.
Zavedati se je treba, da je hrup nevaren za sluh, zlasti če mu je oseba dolgo in pogosto izpostavljena. Pri hrupu ni pomembna le glasnost zvoka, saj so škodljivi vplivi hrupa na človeka odvisni od ravni hrupa, njegove vrste (ali je trajen, spremenljiv, impulzen), frekvence, trajanja izpostavljenosti, oddaljenosti človeka od vira hrupa, značilnosti okolja, v katerem se hrup širi, in dejavnosti, ki jih človek izvaja.
Po predpisih EU hrup v industriji ne sme presegati ravni 85 dB.
Naglušnost ni le posledica staranja
Kljub napredku in prizadevanjem ponudnikov slušnih pripomočkov in medicinske stroke je število naglušnih oseb v Sloveniji, ki se še
vedno ne zaveda problema naglušnosti, veliko. »Medtem ko je v Sloveniji okoli 200.000 naglušnih ljudi, jih po nekaterih ocenah le 50.000 do 70.000 nosi slušni aparat. Naglušnost pa ni le posledica staranja, saj prizadene tudi otroke in mladostnike. Približno eden od 2000 otrok se v Sloveniji rodi z okvaro sluha, zaradi novih trendov in načina življenja pa bo imelo v prihodnje težave s sluhom vse več mladih,« pravi Branko Dragan.
Ko se ne smejimo šalam
»Glavni znaki, ki kažejo na težave s sluhom, so: občutek, da drugi ljudje okoli nas momljajo oziroma ne govorijo razločno, slabo slišimo zvoke z visokimi toni, slabo razlikujemo med besedami, ki vsebujejo soglasnike c, č, f, h, s, š, občutimo zvonjenje ali piskanje v ušesih takoj po izpostavljenosti hrupu, se ne smejimo šalam, ker jih ne slišimo, sogovornika moramo gledati v usta, da ga razumemo, v prostoru pa proti volji drugih povečujemo glasnost radia ali televizorja,« pojasnjuje Dragan.
V tednu med 11. in 15. junijem bo v poslovalnicah družbe Neuroth potekal Teden zaščite sluha, v okviru katerega bodo nudili brezplačne in neobvezujoče teste sluha, ki trajajo zgolj 15 minut in zanesljivo ugotovijo izgubo oziroma slabljenje sluha.
Oster sluh tudi med športom
V akcijo se je vključil tudi košarkar Miha Zupan, ki upa, da bo lahko pripomogel k tovrstnemu ozaveščanju s poudarjanjem pomena nošnje slušnih aparatov in preventive za normalno življenje in komuniciranje. »Odkar pomnim, čisto vsak dan nosim slušni aparat. V začetku kariere profesionalnega košarkarja mi je bilo zelo težko, ker sem dve leti treniral brez aparatov zaradi bojazni, da bi jih okvaril. Nisem mogel slediti napotkom trenerja in nisem slišal soigralcev. Nato so mi predlagali nošenje traku nad aparati. Od takrat nosim aparat tudi na treningih in tekmah, moje funkcioniranje pa se je bistveno izboljšalo,« pravi Zupan.
