Materino mleko otroku zagotavlja vso tekočino, energijo in hranila, potrebna za rast, razvoj in krepitev zdravja. Strokovnjaki priporočajo izključno dojenje v prvih šestih mesecih, potem pa ob postopnem dodajanju druge hrane dojenje do starosti dveh let in še dlje.
»Novorojenček se v urah po rojstvu najbolje počuti, ko je gol na topli materini koži v njenem naročju, v objemu glasov, ki jih pozna iz maternice, ob pomirjujoče znanem utripu njenega srca,« pojasnjuje dr. Zalka Drglin, raziskovalka iz Centra za proučevanje in razvoj zdravja pri NIJZ. »Če se v dogajanje po nepotrebnem ne vpletamo, bo iz naročja počasi pripotoval do dojke in se prvič tudi podojil. Mlezivo, imenovano tudi kolostrum, je izjemno dragocena prva otrokova hrana, polna zaščitnih snovi, ki jo je ob pogostem pristavljanju k prsim dovolj za novorojenčkov želodček.« V tednih po porodu se mlezivo spremeni v prehodno mleko, to pa v zrelo žensko mleko, rumena barva preide v rahlo prosojno belo. Ob otrokovih prvih požirkih je v njem več vode, to imenujemo prednje mleko, ob koncu obroka, to je t. i. zadnje mleko, pa več maščob. Sestava mleka se spreminja tudi skozi dan. »To, kar se v obdobju dojenja dogaja med materjo in otrokom, je igra dvojine, sestava in količina mleka sta edinstveni, saj se prilagajata vsakemu posameznemu dojenčku in njegovim spreminjajočim se potrebam,« nadaljuje strokovnjakinja. »Ob hranjenju v materinem naročju otrok doživlja tudi tesen stik; oboje je pomembno za telesno in duševno rast in razvoj dojenčka. Kdaj bo obdobje dojenja zaključeno, je odvisno od posameznega doječega para, njunih želja in potreb.«
Vaja dela mojstra
In čeprav govorimo o biološki zmožnosti, ki omogoča ohranjanje vrste, povrhu pa je tudi ekološko najprimernejša metoda hranjenja mladičkov človeške vrste, za uspešno dojenje potrebujemo učenje, najprej opazovanje, potem vajo, s preizkušanjem različnih položajev. »Če se mama sreča s težavami pri dojenju, naj ne okleva, poišče naj pomoč zdravstvenih strokovnjakov, svetovalk za dojenje, izkušenih žensk – večino težav je mogoče dobro razrešiti,« svetuje Drglinova. »Pomembno je, da mama otroka pristavlja na njegovo pobudo, pri tem naj ta najprej izprazni eno dojko, nato naj ga prestavi na drugo. Otroka je dobro pristaviti, ko kaže zgodnje znake lakote: ko izteguje jeziček, odpira usta, sesa prstke, rokice ali odejico. Ko že glasno joka, bo dojenje težavnejše, otroka bo težje umiriti, da bo dobro sesal,« poudarja. »Mami pomaga, če se nauči prepoznavati dobro pristavljenega otroka, preizkusi naj različne položaje, da jima bo kar najbolj udobno. Pri tem naj skrbi zase s primerno prehrano, počiva naj, kolikor le more, dovolj naj pije, privošči naj si trenutke za sprostitev. Tako ji bo dojenje v veselje, njena pripravljenost za morebitno soočanje s težavami pa večja.«
Slovenske matere vsekakor velja pohvaliti, saj se jih večina zaveda pomena dojenja in so pripravljene svoje otroke polno dojiti tako dolgo, kot veleva stroka, je zadovoljna dr. Drglinova: »Obstajajo zdravstveni razlogi, da mama ne doji, na primer jemanje nekaterih zdravil ali določene infekcijske bolezni. Tudi nekateri otroci ne smejo biti dojeni zaradi, na primer, določenih presnovnih bolezni. Zdravstveni strokovnjaki priporočajo dojenje, ne morejo pa ga zapovedovati. Ženske se same odločajo, ali bodo dojile ali ne in koliko časa bodo dojile. Nekatere iz osebnih razlogov ne želijo dojiti. V takšnih primerih je dostopno prilagojeno mleko, in naloga zdravstvenih strokovnjakov je, da staršem pomagajo pri izbiri najustreznejšega nadomestka in jih spodbujajo, da otroka veliko pestujejo in se mu posvečajo.«
Podpora skupnosti
Po nekaterih podatkih bi Slovenke polno dojile še dlje, ovira pa so predvsem pomanjkljiva seznanjenost o nastajanju mleka, dvom, kako zagotoviti, da bo dovolj mleka za otroka, ki hitro raste, in nezadostna strokovna spodbuda v času negotovosti. »Nekatere matere v času hitrih preskokov v rasti pri dojenčku v bojazni, da bo sicer lačen, prehitro posežejo po mlečnih nadomestkih, količina mleka pa je odvisna od pogostosti pristavljanja. V obdobjih skokov v rasti je treba otroka pogosteje dojiti, da se količina mleka poveča. Nekatere se tudi sprašujejo, ali je njihovo mleko sploh dovolj dobro za dojenčka, saj se jim dozdeva, da je preveč vodeno, k temu pa pripomore še morebiti kakšna nepremišljena opazka bližnjih,« je prepričana dr. Drglinova.
Za uspešno dojenje so ključne verodostojne, strokovne in dostopne informacije ter učinkovita pomoč ob morebitnih težavah. Neprecenljiva je podpora družine in širše skupnosti, ki je zavezana k temu, da prepoznava ovire, ki otežujejo dojenje, in jih odpravlja, sklene sogovornica: »Zaradi natrgane tradicije dojenja je bilo preteklo obdobje za ženske težje, kajti malo je bilo možnosti za to, da so se deklice seznanjale z dojenjem skozi vsakdanje izkušnje v družini in širšem življenjskem okolju. Danes se krepi izmenjevanje izkušenj med doječimi ženskami, znanje zdravstvenih strokovnjakov se veča in tudi širša javnost je vedno bolj razumevajoča in soustvarja dobro okolje za dojenje. Ženske povedo, kako pomembno je, da jih tudi partnerji s svojo naklonjenostjo dojenju podpirajo v težavnih ali napornih trenutkih.«
Doječe matere naj imajo zagotovljeno možnost nahraniti otroka tudi takrat, ko niso doma, in dober znak je, da je vedno več prostorov, kjer so doječe matere dobrodošle – prizori doječih parov na klopi v parku, v lekarni, v različnih uradih prav nič več ne presenečajo. Kakšen spodbuden nasmešek mimoidočih ob tem ne bo odveč, sicer pa tega intimnega dogajanja ne gre motiti
.