Hrana za srce in možgane

Ker daje energijo, se priporoča učencem in dijakom pa tudi športnikom – ne pravijo mu zaman hrana za srce. Apiterapija je učinkovit način krepitve imunskega sistema in zdravja, poleg najbolj znanega in uporabljanega medu sem spadajo še cvetni prah, matični mleček, propolis, čebelji vosek in tudi strup; zaradi slednjega čebelarji nimajo revme. 

Med sicer ni zdravilo, a so ljudem vendarle znani njegovi ugodni vplivi na človekovo počutje in zdravje. Slovenci dobro poznamo njegove dobrodejne učinke, meni Franc Šivic, gozdar in čebelar: »Vse bolj ga spoznavajo zaradi predavanj in delavnic, ki jih organiziramo čebelarji, pa tudi zapisov v medijih.«

Čeprav se mnogi nanj spomnijo šele pozimi, ko jih praska po grlu, ga je pametno umestiti v vsakodnevno prehrano, tudi poleti. »Med je zelo dobra hrana, vsak dan bi ga morali jesti,« pravi Šivic. »Naša družina, štirje smo, je med zjutraj, pripravimo si sadni zajtrk, narežemo različno sadje, dodamo veliko žlico medu in še žlico cvetnega prahu. Človeško telo bolje izkoristi vitamine iz sadja, če ga jemo skupaj z medom,« pojasni čebelar.

Dobro bi bilo, da bi med uživali vsak dan, tako organizem postaja bolj odporen, na primer proti prehladom, če zbolimo, pa se proti bolezni laže bori. Najbolje ga je uživati zjutraj, pravi Šivic; med vsebuje dve vrsti sladkorjev, fruktozo in glukozo, ena gre v kri takoj, druga malo pozneje, kar pomeni, da ima človek, ki uživa med, energijo dlje. To je zlasti pomembno za tiste, ki morajo biti pri delu osredotočeni, pa tudi šolarje, dijake in študente. Večina ljudi tako ali tako med je za zajtrk, najpogosteje namazanega na kruhu, če ga tako ne morete jesti, žlico medu raztopite v čaju, mleku... tudi sicer ga lahko uporabljate namesto sladkorja. Uživajo ga lahko vsi, še diabetiki, zanje se svetuje polovica priporočenega dnevnega odmerka za zdrave: če torej zdravi pojedo jušno žlico medu na dan, diabetikom zadostuje polovica. »Tudi bolniki z rakom lahko uživajo med. Z njim naj nadomestijo sladkor. Med ne zdravi raka, se pa bo z njegovo pomočjo telo laže borilo proti bolezni,« pravi Šivic in nadaljuje, da je uživanje medu dobro za vse generacije, otroke od dopolnjenega enega leta in starejše, tudi športnike. »Nekoč so rekli, da je med hrana za srce. Ker gre takoj, ko ga zaužijemo, v kri, gre po njej v srce, poganja srčno mišico, ki tako laže prenaša napore.«

Cvetni prah, propolis, strup

Med – pomirja, blaži nespečnost, depresijo, živčnost, pomaga pri celjenju opeklin, ran in odrgnin – je le ena od oblik apiterapije, učinkovitega načina krepitve imunskega sistema in zdravja, poleg njega so pomembni še cvetni prah, propolis, matični mleček in čebelji strup. Cvetni prah je bogat z beljakovinami, aminokislinami, ogljikovimi hidrati, krepi imunski sistem, pomaga pri osteoporozi. »Zlasti pomemben je za moške po 50. letu,« pravi Šivic, »saj ugodno deluje na prostato.«

Čebelji vosek, pomešan z medom, pomaga pri vnetjih ustne votline, obolelem požiralniku, težavah z želodcem in prebavi in je nepogrešljiva sestavina krem. Matični mleček naj bi uživale ženske, ki imajo težave z zanositvijo. »Priporoča se rekonvalescentom, denimo po težjih operacijah, pa tudi študentom ob miselnih naporih, v času izpitov, na primer, saj deluje ugodno na možgane,« pojasnjuje Šivic. Ne izboljšuje le koncentracije, pač pa zavira staranje, povečuje življenjsko moč in dviguje odpornost. Letos je Franc Šivic pridelal še apilarnil, sok trotovskih ličink: kar je matični mleček za ženske, je apilarnil za moške – njegovo uživanje namreč vpliva na semenčice, ki postanejo bolj gibljive.

Propolis, kažejo zadnje raziskave, naj bi zaviral rast rakavih celic, ugodno pa deluje tudi na rane, na primer na želodcu: v mlačno vodo kanemo 20 kapljic propolisa in popijemo, v želodcu pa se ustvari filter, ki varuje pred agresivno želodčno kislino, ranice pa se tako hitreje zacelijo. Je zmes smol, voska, balzamov in eteričnih olj, naravni antibiotik, ki deluje protimikrobno, protivirusno in protivnetno ter kot lokalni anestetik.

Nikakor ne moremo mimo čebeljega strupa. Čebelarji nimamo težav z revmo, pravi Šivic, verjetno zato, ker nas pikajo čebele. To je pred več kot sto leti dognal že mariborski zdravnik Filip Terč, revmatolog, čebelar in začetnik moderne terapije. Ugotovil je, da čebelji pik verjetno pomaga pri revmi, raziskoval je in o tem pisal v takratni medicinski reviji in zbudil veliko pozornosti. A potem so odkrili zdravilo in Terčevo odkritje je šlo skorajda v pozabo. Znova so ga obudili pred kakimi 15 leti in spet začeli zdraviti, in sicer s piki z živimi čebelami in pomočjo akupunkturnih točk. Mimogrede: Terčev rojstni dan, 30. marec, je svetovni dan apiterapije. Šivic pristavi, da uporabljajo čebelji strup pri zdravljenju multiple skleroze. Tudi v Sloveniji so taki.