Hrana pomembna, 
a ne samozadostna

»Če ste odgovorili pritrdilno, ste redek posameznik. Večina ljudi bi raje imela manj ali več kilogramov, kot jih imajo,« prikima Rok Poličnik, mag. dietetike, spec. klin. diet., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Jasno je, da bližnjic ni, ko govorimo o boljšem zdravju, a ljudje smo tako naravnani, da z mešanjem beljakovin, ogljikovih hidratov, vitaminov, mineralov kot nekakšni srednjeveški alkimisti poskušamo iznajti idealen spoj za vitko linijo za vse večne čase. »Alkimistični pristopi, ki jih omenjate, še lep čas ne bodo prinesli sredstva, ki bo delal čudeže na zunanjem videzu,« je odločen Rok Poličnik. »Povečevanje čezmerne telesne teže in debelosti v zadnjem obdobju je globalen problem, s katerim se spopadajo številne razvite države sveta. Tudi zadnja raziskava o življenjskem slogu odraslih (CINDI Health Monitor), opravljena leta 2012, je pokazala, da je med odraslimi prebivalci Slovenije kar 17,4 odstotka z izraženo debelostjo. Prav se je zavedati, da nobeden od ekstremov, ne previsoka ne prenizka telesna teža, za zdravje ni koristen. Premalokrat se tudi zavedamo, da imamo v sebi močno zakoreninjene življenjske vzorce, ki nam onemogočajo zagotavljati skrb za lastno zdravje. Če želimo zmanjšati telesno težo, se moramo tega lotiti zavestno in ob podpori strokovnjakov oziroma bližnjih.«

Oblikovanje jedilnikov

O najpogostejših napakah, ki jih Slovenci delamo, ko sestavljamo jedilnike, spregovori mag. Branka Đukić, univ. dipl. inž. živil., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Za optimalno delovanje in dobro psihofizično počutje je pomembno, da ne izpuščamo obrokov oziroma imamo ustrezne časovne razmike med njimi, da vključujemo vse skupine živil, ki omogočajo vnos potrebnih hranilnih snovi, da izbiramo predvsem priporočene skupine živil in kakovostnejša živila in jih med sabo ustrezno kombiniramo tako količinsko kot glede na pogostost. Slovenci imamo v povprečju nezdrave prehranske navade. Do leta 2008 je delež oseb, ki niso nikoli zajtrkovale, rastel, od leta 2012 pa se na srečo zmanjšuje. Na splošno uživamo preveč zdravju škodljivih maščob, soli in sladkorja. Ugotavljamo padajoč trend in nezadostno uživanje zelenjave, prav tako dnevno uživanje svežega sadja. Tudi poseganje po aromatiziranih gaziranih ali negaziranih sladkanih pijačah nam ni v prid. Pomembno je še, kako kombiniramo posamezna živila, denimo, da pri posameznem obroku ne zaužijemo sladice, torej živila z večjim deležem enostavnih sladkorjev, zraven pa popijemo še sladkane pijače.«

Sogovornica doda, da so prehranjevalne navade eden pomembnejših dejavnikov za zdravje, niso pa samozadosten. Prepletajo se z drugimi, ki prav tako vplivajo na zdravstveni izid posameznika, gibanje, duševno zdravje, spolnost, tvegana vedenja, zato govorimo o aktivnem življenjskem slogu posameznika, ki narekuje celostni pristop do zdravja.

Več zelenjave, prosim

Čedalje slabše prehranjevalne navade ima tudi vse več otrok in mladostnikov. Seveda so precej izraz odraslih. »Podatki evropske raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, v kateri od leta 2002 sodeluje tudi Slovenija, kažejo, da le 44 odstotkov slovenskih mladostnikov redno uživa zajtrk, 37 odstotkov pa jih dnevno uživa sladke pijače. Prehranska problematika se s starostjo mladostnikov povečuje,« pove Rok Poličnik. »Raziskava zaznava tudi precej majhen vnos zelenjave, saj jo redno dnevno uživa le 25 odstotkov mladostnikov. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje si zelo prizadevamo za izboljšanje trenutnega stanja. Vključeni smo v številne promocijske aktivnosti za boljše prehranjevanje otrok in mladih, lani smo objavili novo spletno stran www.solskilonec.si, s katero želimo vplivati na boljše prehranjevanje in telesno dejavnost otrok in mladih v različnih okoljih.« Za primer dobrega zajtrka izpostavi neslajene ovsene ali koruzne kosmiče z dodatkom mleka in suhega sadja (rozine, lešniki, orehi).

Nobeno živilo ni prepovedano

Sta hamburger in ocvrt krompirček lahko zdrava hrana, če sta prav vključena v uravnoteženo prehrano? Branka Đukić pravi, da so t. i. prazna živila običajno bogatega okusa in energijske vrednosti, privlačnega videza, omamnih dišav in aktualna za medijsko trženje. »Vse to so spodbujevalci apetita in potrošništva ter vodijo v določen prehranski vzorec, ki lahko pomeni tveganje za zdravje. Običajno imajo osiromašeno hranilno vrednost in znano je, kam vodi pomanjkanje vitaminov, mineralov, antioksidantov in drugih zaščitnih snovi v telesu. Vendar nobeno živilo ni prepovedano, pač pa je pomembno, kako pogosto ga zaužijemo, koliko in kako ga kombiniramo z drugimi. Če smo pri hamburgerju in ocvrtem krompirčku, ki običajno vsebujeta več neustreznih maščob, sladkorjev in še česa, bomo neugodno sestavo teh dveh živil bistveno popravili, če jima bomo dodali svežo zelenjavo in sadje, ki vsebujeta več hranilnih snovi, in če bomo zraven za žejo popili vodo namesto soka.«

Čas za spremembo

Branka Đukić meni, da na spremembo oz. vzdrževanje določenega življenjskega sloga vpliva več dejavnikov. »Ljudje potrebujejo ustrezne informacije o tem, kateri dejavniki oz. vedenje ohranjajo zdravje in ga krepijo. Znanje sčasoma preraste v stališče, ki se okrepi v prepričanje. To pa je gonilo za aktivnosti, ki vodijo v spremembo vedenjskih vzorcev. Vendar to samo po sebi ne zadošča v celoti. Ko je izpolnjen prvi dejavnik, ozaveščenost posameznika, je pomembno, kakšne so njegove možnosti za spremembo: ali mu njegov socialno-ekonomski položaj in neposredno okolje, v katerem živi in deluje, omogočata zaščito in krepitev zdravja ter dajeta spodbudo za sprejemanje odločitev, ki so v korist zdravju. Običajno je denimo ekološko pridelana hrana, za katero je manj verjetno, da bomo pri zaužitju v telo vnesli ostanke fitofarmacevtskih sredstev v sledovih, s finančnega vidika posameznika večji strošek kot hrana, ki izhaja iz intenzivne pridelave. Seveda ne smemo izključiti psihološkega dejavnika, ki se navezuje na posameznikovo cono udobja. Ali ustrezno prepričanje o zdravju in odziv okolja zagotavljata dovolj veliko motiviranost, da bo presegel občutek lastnega udobja in vztrajal v spremembi življenjskega sloga? Na to vprašanje še ne poznamo pravilnega odgovora, sicer ne bi imeli težav z motiviranostjo za zdrav življenjski slog.«