Skoraj vse težave žensk v srednjih letih izhajajo iz upadanja izločanja spolnih hormonov, zlasti estrogena, iz jajčnikov. Raziskave kažejo, pripoveduje Suzana Levanič, mag. farmacije, iz Lekarne Zupančičeva jama v Ljubljani, da so pri približno četrtini psihične in telesne spremembe tako izrazite, da potrebujejo zdravniško pomoč.
Po letu 2002, ko so v ZDA objavili izsledke študije o negativnih stranskih učinkih nadomestnega hormonskega zdravljenja (NHZ), se je uporaba teh zdravil zmanjšala, razlaga sogovornica. »A poudariti je treba, da ima hormonska terapija tudi številne koristi, saj nadomesti estrogen, ki ga telo proizvaja čedalje manj, v nekaterih primerih pa tudi progesteron. Odpravi ali omili številne neprijetne klimakterične težave, deluje pa tudi dolgoročno, saj zmanjša tveganje za razvoj raka na debelem črevesu, alzheimerjeve bolezni, sive mrene, osteoporoze in srčnih obolenj, res pa je, da ni primerna za vsako žensko. Kontraindikacije so predvsem rak dojke, srčne bolezni in težave s krvnimi strdki pred meno.« Ginekolog predlaga NHZ zlasti tistim, ki jim vročinski valovi motijo spanec in vsakodnevna opravila, ženskam, pri katerih obstaja večja nevarnost za razvoj osteoporoze in srčno-žilnih bolezni, imajo (zaradi suhe nožnice in spremembe tkiv) neprijetne, boleče spolne odnose, pa tudi pri nihanju razpoloženja, razdražljivosti, urinski inkontinenci in pogostih vnetjih sečevoda, našteva Levaničeva.
Pravočasno in le na recept
O primernosti oziroma smiselnosti uvedbe NHZ ali drugih zdravil presodi ginekolog, ki izda tudi recept zanje. Suzana Levanič poudarja, da je pri uvedbi NHZ pomembna pravočasnost: »Prej ko začnete terapijo, bolj učinkovita bo in manj boste izpostavljene negativnim stranskim učinkom. Tveganje za nastanek bolezni srca je manjše, če zdravljenje začnete že ob prvih znakih mene ali vsaj pred 60. letom. Nadomestna hormonska zdravila so najpogosteje na voljo v obliki tablet, obližev, krem in večinoma delujejo na celotno telo. Ženske, ki so jim pred 50. letom odstranili maternico, zdravijo daljše obdobje in le z estrogenom, za preostale je primerno kombinirano zdravljenje z estrogenom in progesteronom (npr. obliž z estrogenom in tablete progesterona), ki praviloma traja krajši čas, do pet let. Kadar prevladujejo težave sečil in spolovila, zadostuje zdravljenje z vaginalnimi kremami oziroma tabletami estrogena. Tistim, ki ne smejo ali ne želijo jemati estrogenov, lahko za lajšanje vročinskih oblivov, tesnobe, nespečnosti predpišejo druga zdravila. Naj še povem, da v meni nismo nič bolj nagnjene k depresiji kot sicer.« Sogovornica še dodaja, da ne gre zanemariti življenjske usmerjenosti, dojemanja sprememb, sprejemanja izzivov in težav: »Če je ženska pozitivno naravnana, zadovoljna sama s seboj, potem v klimakteriju nima večjih težav oziroma se z njimi lažje spopada. Seveda je pomembno, da skrbi za zdrav življenjski slog – zdravo prehrano, dovolj gibanja in sprostitev.«
Tveganje izjemno majhno
V raziskavi, ki so jo leta 2002 v ZDA naredili med 10.000 ženskami v meni, ki so jemale hormonska zdravila, so ugotovili, da je bilo pri njih več primerov bolezni srca, povečala se je obolevnost za rakom dojke, več je bilo primerov kapi, prav tako so odkrili več strdkov, je povedala Suzana Levanič. »Ker v Evropi jemljemo drugačna hormonska zdravila in majhne odmerke, njihova uporaba pa ni daljša od petih let, strokovnjaki ocenjujejo, da ne predstavljajo povečanega tveganja za nastanek raka dojke.« “