Ščitnica je majhna žleza, ki po obliki spominja na metulja in leži v predelu vratu. V njej nastajajo hormoni, ki vplivajo na delovanje številnih organov in sistemov v telesu. Povezana je z delovanjem imunskega sistema, ravnjo sladkorja, energijo in na splošno z rastjo ter razvojem, zato je ključna za nemoteno delovanje presnove in metabolizma telesa. Poznamo dve osnovni motnji v delovanju hiperfunkcijo ali preveč aktivno ščitnico, kar strokovno imenujemo hipertiroidizem, premalo delujočo pa hipotiroidizem. Pojavijo se različni znaki – motnje spanja, vrtoglavica, problemi s kožo, preobčutljivost ali alergijske reakcije, nervoza, zaskrbljenost, težave s prebavo, zatekanje in spremembe v telesni teži.
Hiperfunkcijo ščitnice opazimo pogosteje pri ženskah kot pri moških, stimulira pa jo lahko avtoimuno obolenje ali vnetje, ki povzroči čezmerno proizvajanje hormonov. Znaki se po navadi razvijejo počasi, kot na primer hujšanje kljub povečanemu teku in uživanju večje količine hrane, pospešen ali nereden in močnejši srčni utrip, ritmično drhtenje rok, čezmerno znojenje, občutek tesnobe in nespečnost, pogostejše odvajanje blata, mišična šibkost, izbuljenost oči, pri ženskah neredna menstruacija, lahko pa tudi vidno povečanje ščitnice ali nastanek golše. Klasično se hipertiroidizem zdravi s tirostatiki – učinkovinami, ki zavirajo nastanek hormonov, ali jodom.
Pri obolenjih ščitnice lahko pomagajo: •• iodum, |
Tudi simptomi hipotiroidizma se razvijejo postopoma, v začetni fazi so lahko neopazni, nato se pojavijo utrujenost že ob manjšem telesnem naporu, povečanje telesne teže, zaprtje, znižanje glasu, tanjšanje las in dlak, povečana občutljivost za mraz, otekanje v predelu obraza in oči, močnejše menstrualne krvavitve pri ženskah, pri nekaterih se poveča ščitnica, kar se kaže kot golšavost. Nevarna je pri otrocih, saj lahko pomanjkanje hormonov privede do duševne zaostalosti ali zaostajanja v rasti. Nekatere oblike se razvijejo zaradi jemanja zdravil – npr. antidepresivov na osnovi litija, pomanjkanja joda ali čezmernega uživanja presne hrane, ki umirja delovanje žleze, kot npr. kolerabe, repe, brokolija, redkve, prosa, zelja, ohrovta, jagod, arašidov in soje. Presno hrano pa ravno nasprotno uživamo pogosteje pri čezmernem delovanju ščitnice, izogibamo se hrani, ki je predelana, vsebuje veliko sladkorja, kavi in alkoholu. V uradni medicini se lajša zmanjšano delovanje ščitnice s ščitničnimi hormoni, pri čemer naj bi terapija trajala vse življenje. A to modro uči, da se vse spreminja in da je edina konstanta samo sprememba, zato lahko tudi težave s ščitnico minejo in ni zagotovila, da bo jemanje zdravil ostalo nespremenjeno. Zato je dobro spremljanje vrednosti hormonov – še posebno če se sočasno zdravite homeopatsko ali pa redno izvajate vadbo, ki ne deluje samo na fizično telo, ampak usklajuje celoto, npr. či gong, tibetanske vaje ali jogo. Kot posledica jemanja homeopatskih zdravil ali izvajanja terapevtskih položajev se hormonski sistem uravnovesi, zato se po navadi postopoma zmanjša odmerek nadomestnih hormonov.
Homeopatija deluje kot metoda celostnega naravnega zdravljenja dobro tudi na hormonsko neravnovesje. Homeopatska zdravila so odlična izbira pri težavah s ščitnico – bodisi samo kot podpora klasičnemu zdravljenju ali pa dolgoročno za odpravo vzroka in težave. Uspešno jih lahko uporabljamo pri obeh – hipo- in hipertiroidizmu. Obolenje ščitnice lahko deloma ali v celoti odpravimo, odvisno od prizadetosti žleze in od dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost homeopatskega zdravljenja. Vsekakor pa lahko homeopatsko lajšamo simptome, ko znaki bolezni ostanejo in se ne odpravijo kljub jemanju klasičnih zdravil, ki vzdržujejo vrednosti hormonov v mejah normale. Takrat je alternativno zdravljenje še posebno primerno. Najbolj podobno zdravilo se predpiše individualno za vsakega posameznika in ne na osnovi imena bolezni. Teoretično to pomeni, da izmed nekaj tisoč znanih zdravil izberemo pravo. V praksi opazimo, da so nekatera zdravila bolj uspešna pri odpravljanju težav s ščitnico, zato jih homeopati pogosteje predpišemo. Pri povečanem delovanju ščitnice npr. iodum, ki je pripravljen po posebnem postopku in se razlikuje od običajnega joda. Po literaturnih podatkih in računališkem repertoarju je za osebo, pri kateri dobro deluje, značilno, da je zelo vroča, vznemirjena, slabotna, se ji tresejo roke in ji močno utripa srce. Lahko ima povečan apetit, kar se po navadi konča z debelostjo, vendar ima včasih tudi povečan metabolizem in se ne more zrediti. V pravilno predpisanem odmerku in potenci se lahko s homeopatskim jodom uravna delovanje žleze ščitnice in hipofize. Med zdravila, ki uravnavajo delovanje ščitnice, uvrščamo še homeopatsko zdravilo iz alg, kalium carbonicum, natrum muriaticum in druga, a le če se ujemajo s posameznikovimi značilnostmi.
Hormonske motnje spadajo med resnejša obolenja, zmanjšano delovanje ščitnice pa je dolgotrajna težava, zato se vedno zdravimo po nasvetu zdravnika oziroma samo po posvetu s homeopatom, ki predpiše induvidualno zdravilo. Ob nejasnostih glede jemanja klasičnih zdravil ali stranskih učinkih ter slabšem počutju pa se lahko posvetujete s farmacevtom v lekarni.
