Homeopatija: Okrepljeni nad virus influence

Gripa, imenovana tudi influenca, je akutno virusno obolenje dihal. Pojavlja se predvsem v zimskih mesecih. Pogosto prehladna obolenja in gripo zamenjujemo, saj imajo kar nekaj skupnih bolezenskih znakov. Kljub temu pa se prehlad in gripa razlikujeta, saj se v obeh obolenjih razmnožujejo drugačni virusi, pri gripi virusi influence, pri prehladnih obolenjih pa tudi do 200 različnih virusov. Gripo spremljajo običajno nenadno povišana telesna temperatura, glavobol in bolečine v mišicah ali sklepih, lahko pa tudi draženje v grlu in kašelj.

Ker v homeopatiji nikoli ne predpisujemo na osnovi diagnoze, torej imenu bolezni, temveč vedno na osnovi znakov posameznika, ki se pojavijo, za določitev pravega zdravila niti ni pomembno, kako bolezen imenujemo ali pa kateri virus se razmnožuje. Ko se tega zavedamo, postane jasno, da homeopatskih zdravil ne moremo jemati preventivno, torej preden se pojavijo znaki bolezni. Šele ko oseba razvije značilne, individualne znake ob gripi, je možno upoštevati zakon podobnosti ali temelj homeopatije in izbrati podobno zdravilo. Gripa traja običajno nekaj dni, homeopatsko zdravilo pa pomaga, da si telo hitreje opomore in da odpravimo izčrpanost, ki bi drugače trajala še dolgo po bolezni.

Nasveti varovanja pred okužbo so izogibanje zaprtim prostorom z veliko ljudmi ter pogostejše umivanje rok. Najboljša preventiva je krepitev imunskega sistema z redno telesno dejavnostjo, ki vključuje tudi tehnike za umsko in čustveno uravnovešanje, uživanje prehrane z veliko sadja ter zelenjave z domačega, ekološkega vrta ali okolice. Pozimi dodamo med superzačimbe ingver, hren, česen in čebulo, med zelišča pa ameriški slamnik.

Ko zbolimo, upoštevamo splošno koristne nasvete – povišano telesno temperaturo znižujemo šele, ko naraste nad 39 stopinj. Gripo obravnavamo kot hud prehlad: vzamemo si čas za počitek in si znova napolnimo baterije. Pijemo večje količine tekočine, bodisi tople ali hladne, kar bolj odgovarja, nikakor pa ne jemljemo klasičnih protibolečinskih zdravil ter ostanemo aktivni. Zdravila namreč samo omilijo znake bolezni, tako da bolečin ne čutimo, vendar pa organizem s tem še ni ozdravljen. Če bi nezdravo navado pogosto ponavljali, se lahko pojavijo zapleti, za zdrav imunski sistem pa je gripa le mačji kašelj. Zanimivo je, da je znamenito pandemijo španske gripe leta 1918 preživelo največ ljudi, ki so se zdravili le homeopatsko in niso uporabljali zdravil za zniževanje telesne temperature.

Zaradi zapletov, eden od resnejših je lahko pljučnica, so v večji nevarnosti starejši ljudje ali bolniki s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi z oslabelim imunskim sistemom pa tudi otroci, mlajši od dveh let. Še pred nekaj leti se je za varovanje pred gripo priporočalo cepljenje, vendar pa čedalje več strokovnjakov opozarja, da je cepljenje proti gripi ne le neučinkovito, temveč je lahko tudi škodljivo. Močno obremeni imunski sistem in ga pogosto oslabi, virusi influence pa se tako hitro spreminjajo, da je cepivo, ki mora skozi vse teste o varnosti, učinkovitosti in kakovosti, ob uporabi že zastarelo. Zaradi znižanega nivoja zdravja kot posledice cepljenja pa lahko oseba zboli še pogosteje. Da bi s cepljenjem preprečili epidemijo ali celo pandemijo, pa je utopija ali, kot bi rekli predniki, davek na neumnost.

Pozimi dodamo med superzačimbe ingver, hren, česen in čebulo, med zelišča ameriški slamnik.

Pomagajo lahko številna homeopatska zdravila, izberemo pa tisto, ki se najbolj ujema s težavo. Aconitum uporabimo pri gripi, ki nastopi po mrzlem, suhem vetru. Oseba ima vročo in težko glavo, izmenično jo obliva vroč in hladen pot, pogost je tudi suh lajajoč kašelj. Močno žejo pogasi hladna voda. Značilno jo je strah in je prepričana, da bo umrla, težave pa se poslabšajo pred polnočjo. Arsenicum deluje dobro pri gripi s pekočimi bolečinami, ki se selijo. Osebo mrazi, ima željo po topli pijači, je zelo izčrpana, a nemirna, pomiri pa jo družba prijateljev ali zdravnika.

Belladonna pride prav pri nenadni visoki vročini z vročim telesom in mrzlimi stopali, brez žeje, bryonia pa pri gripi, ki se razvije postopoma, a z izjemno žejo, oseba lahko spije tudi pol litra hladne vode naenkrat. Ker se težava poslabša z najmanjšim premikom, si želi miru. Odsotnost žeje je značilna tudi za gelsemium, ki lajša znake gripe, ki nastopi počasi, s hudo utrujenostjo, zaspanostjo ter drgetanjem oziroma značilnim mrazenjem vzdolž hrbtenice. Eupatorium perfoliatum je staro indijansko zdravilo pri hudih bolečinah v kosteh, mrazenju, veliki žeji, nemirom zaradi bolečin in izboljšanju po potenju ter mirovanju. Ferrum phosphoricum uporabimo pri začetnih znakih gripe z blago vročino, preden se pojavijo drugi, bolj značilni simptomi. Oseba je zmerno žejna in utrujena. Pri gripi lahko pomislimo še na nux vomico, argentum nitricum, rhus toxicodendron pa tudi na arnico, ipecacuanho ali katero koli drugo zdravilo, ki se v celoti ujema s simptomi osebe.