Hitro ukrepanje rešuje življenje

Medicina deli možganske kapi na ishemične in na hemoralgične. Pri prvi skupini gre za posledico prekinitve dotoka krvi v možgane zaradi krvnih strdkov, pri drugi se poškodujejo žilne stene, kar botruje nastanku krvavitev v možganih. Najpogosteje, v približno 75 odstotkih, je vzrok možganske kapi nezadostna oskrba možganov s krvjo (ishemija) zaradi zamašitve ali zoženja arterije, torej strdkov, v približno 25 odstotkih pa je posledica krvavitve zaradi počene žile. Zapora je lahko posledica tromboze, kar pomeni, da je strdek nastal na predelu zapore ali embolije, ko nastane na drugem mestu, na primer v večji arteriji ali srcu, od koder ga je krvni tok odnesel do zoženja, kjer je povzročil zaporo. Ker možgani niso normalno prekrvljeni, ne dobivajo dovolj kisika in hranil, celice ne morejo normalno delovati, začnejo hitro odmirati in pojavijo se bolezenski znaki možganske kapi, ki se kažejo kot nenadna, delna ali popolna ohromitev telesa. Posledice tega so hujše omejitve gibov, prehodna ali trajna izguba sposobnosti govora, težave pri požiranju, zmedenost, omotica, izguba vida, prizadeti so čustvovanje, sposobnost razumevanja in presoje. Pri hujših oblikah bolnik izgubi zavest, nato pa lahko zdrsne v komo in umre.

Pravočasno do zdravniške pomoči

Možganska kap nenadoma spremeni prej zdravega človeka v težkega bolnika, nemočnega in odvisnega od drugih, bolniku in svojcem v trenutku podre dotedanji svet. Ker so lahko njene posledice tudi usodne – po nekaterih podatkih približno tretjina obolelih umre, pri preostalih pa lahko povzroči trajno invalidnost –, je še kako pomembno, da pri morebitnih znakih možganske kapi čim prej pokličemo zdravnika ali številko 112. S takojšnjo zdravniško oskrbo (do treh ur) lahko njene hude posledice pogosto preprečimo ali vsaj zmanjšamo. Podatki kažejo, da v invalidnost vodi kar 20 do 30 odstotkov vseh primerov možganske kapi tudi zato, ker mnogo bolnikov k zdravniku pride prepozno, saj bolniki ali njihovi svojci ne prepoznajo znakov kapi. Le slabih 30 odstotkov jih prispe v bolnišnico dovolj hitro. Tako kot hitra zdravniška pomoč reši življenje tistega, ki je doživel kap, mu hitra in ustrezna rehabilitacija izboljša življenje in zmanjša stopnjo invalidnosti.

Ne glede na vzrok kapi so načela rehabilitacije enaka. Nanjo je treba misliti že pri sprejemu bolnika in jo takrat tudi začeti, pravijo strokovnjaki. Zdravniki lahko po devetih dnevih, po nekaterih študijah že po treh, z več kot 75-odstotno natančnostjo napovedo, kako si bo človek opomogel. Seveda je uspeh rehabilitacije odvisen tudi od osebne spremenjenosti bolnika ali kognitivne prizadetosti oziroma v kakšnem stanju je bil pred kapjo. Rehabilitacijo je najbolje začeti že v intenzivni terapiji – z oceno požiranja, s pasivnimi vajami, respiratorno oceno in terapijo. Vsekakor je nujno, da je čim bolj zgodnja, kar pomeni zgodnje zdravljenje motenj govora, zgodnjo vertikalizacijo, zgodnje učenje in pomoč pri aktivnih in ciljanih gibih ter vsakdanjih opravilih. Danes je najuspešnejša tista rehabilitacija, ki je usmerjena na konkretno nalogo, torej na hojo, sedenje, funkcijo roke, govor. Pomembna je ekipa, tim, ki ga sestavljajo bolnik s svojimi bližnjimi in strokovnjaki: poleg nevrologa in medicinske sestre še fizioterapevt, delovni terapevt, klinični psiholog, logoped, fiziater, socialni delavec in drugi.

Preprečimo kap

K nastanku možganske kapi so pogosteje nagnjeni ljudje z določenimi dejavniki tveganja. Te lahko razvrstimo na tiste, na katere ne moremo vplivati, in tiste, ki jih lahko vsaj nekoliko zmanjšamo. V prvo skupino spadajo med drugim višja starost, družinska obremenjenost in srčne bolezni, kot so ishemična bolezen srca, motnje srčnega ritma, hibe zaklopk, visok krvni tlak. Možnost zanjo povečuje tudi nezdrav življenjski slog – telesna nedejavnost, čezmerna telesna teža, stres, kajenje, alkohol in nepravilna prehrana –, ki viša krvni tlak, raven holesterola v krvi, vpliva tudi na nastanek sladkorne bolezni tipa 2, zaradi česar je tveganje za možgansko kap veliko.

Na nekatere dejavnike tveganja (moški spol, visoka starost, temnopolti ljudje, slabi geni) ne moremo vplivati, tiste, ki so posledica nezdravega načina življenja, pa lahko izničimo ali vsaj omilimo njihov vpliv, pravijo strokovnjaki, ki postopke preprečevanja možganske kapi delijo na primarno in sekundarno preventivo. Prva se nanaša na zdrave ljudi, druga pa na tiste, ki so že preboleli kap, in one, pri katerih je tveganje za njen pojav veliko.

Pomembno je, svetujejo, da redno preverjamo in poznamo vrednosti krvnega tlaka, ki je največkrat glavni dejavnik tveganja, da kontroliramo holesterol in maščobe v krvi ter krvni sladkor. Priporočene vrednosti krvnega tlaka se gibljejo med 130–139/80-85 mmHg; priporočena vrednost krvne glukoze je 3,6–6,1 mmol/l; serumskega holesterola LDL pa manj kot 3,0 mmol/l. Možgansko kap lahko preprečimo s preprostimi spremembami življenjskega sloga: opustimo kajenje, se izogibamo (čezmernemu) uživanju alkohola, vzdržujemo ustrezno telesno težo in se ne izpostavljamo kroničnemu stresu. Tudi s pravilno hrano lahko omejimo možnost za njen nastanek: strokovnjaki svetujejo omejevanje soli, maščob in sladkorja, priporočajo uživanje čim več sadja in zelenjave. Zelo pomemben dejavnik pri preprečevanju možganske kapi je redna telesna aktivnost. Priporočljivo je, da smo zmerno aktivni vsak dan, kar pomeni, da se vsaj pol ure na dan ukvarjamo s telesno vadbo, ki je lahko hoja, kolesarjenje ali aerobne vaje doma.