Ker pri možganski kapi v vsaki minuti odmre dva milijona nevronov, to je možganskih celic, je nujno čim prej začeti zdravljenje. Zato je še kako pomembna tudi hitra prepoznava znakov možganske kapi. Laikom je lahko pri tem v veliko pomoč test, s katerim bomo brez težav vsaj pomislili, da imamo opravka z nekom, ki je nedavno doživel možgansko kap. Slediti moramo znakom, ki se skrivajo v besedi GROM (govor, roka, obraz, minuta). Že pred leti jih je za slovenski prostor iz angleškega FAST (face, arm, speech, time) priredil mag. Viktor Švigelj, dolgoletni vodja oddelka intenzivne nevrološke terapije na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Danes lahko plakate z akronimom GROM vidimo v številnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih.
In kaj GROM pomeni? G za govor: pri kapi se prizadetost govora kaže z motnjami razumevanja, izražanja in govora. Nekdo, ki je doživel možgansko kap, na primer ne razume pomena besed in po navadi ne more nič povedati oziroma se mu pri govoru zatika ali pa govori nerazumljivo. R pomeni roka: pri možganski kapi je roka praviloma bistveno bolj prizadeta kot noga. Kaže se tako, da posameznik leve ali desne roke ne more dvigniti, odvisno, katera stran je ohromela. Prav tako se v prizadeti roki izgubijo občutki ali se čuti mravljinčenje. O za obraz: pri možganski kapi se prizadetost na obrazu kaže z enostransko ohromelostjo obraza, povešenim ustnim kotom. Da je človek doživel možgansko kap, se lahko kaže tudi z vrtoglavico, dvojno sliko, motnjami požiranja, osebnostno spremenjenostjo, motnjami koordinacije in izgubo zavesti. A pri takšnih znakih gre lahko tudi za stanja, ki posnemajo možgansko kap, opozarjajo nevrologi. M za minuto: pri zdravljenju akutne ishemične možganske kapi je še kako pomemben čas ukrepanja, velja namreč, da je časovno okno, v katerem lahko stopijo strdek, takšen postopek strokovno imenujemo tromboliza, 4,5 ure, po tem času pa tovrstno zdravljenje ni več mogoče.
Tretji najpogostejši vzrok smrti
Možganska kap je najpogostejša akutna nevrološka bolezen, ki se kaže z akutnim začetkom nevroloških simptomov, ki najpogosteje, v več kot 80 odstotkih, nastanejo kot posledica zapore krvne žile, ishemije, v manjšem deležu pa kot posledica krvavitve v osrednje živčevje.
Ker možgani niso normalno prekrvljeni, ne dobivajo dovolj kisika in hranil, možganske celice ne morejo normalno delovati, začnejo hitro odmirati in pojavijo se bolezenski znaki možganske kapi, ki se kažejo kot nenadna, delna ali popolna ohromitev telesa. Zaradi možgansko-žilnih bolezni v svetu trpi najmanj 15 milijonov ljudi, v Evropski uniji štirje milijoni, vsako leto jih na novo zboli več kot milijon; v svetovnem merilu jih pet milijonov postane dolgotrajno telesno prizadetih, toliko jih vsako leto umre, kaže statistika. V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene približno 4400 ljudi. V starosti do 65. leta moški umirajo pogosteje kot ženske. Ker pa se prebivalstvo vse bolj stara, ni za odmet podatek, da po 85. letu prizadene že vsakega drugega. Tretjina bolnikov ozdravi, tretjina jih umre in tretjina jih po njej ostane invalidna. Med vzroki smrti je možganska kap na tretjem, med vzroki invalidnosti pa celo na prvem mestu.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji podobno kot v drugih evropskih državah v zadnjih nekaj letih zaznavamo upad števila smrtnih primerov zaradi možganske kapi.
| Kako ukrepamo, če sumimo na možgansko kap? |
| 1. Pokličemo reševalce na številko 112. 2. Bolnik naj leži, odpnemo mu srajco, razrahljamo ovratnik in odstranimo vse, kar bi ga lahko utesnjevalo. 3. Rahlo mu podložimo vzglavje. 4. Bolniku ne damo nikakršne tekočine ali hrane. 5. Če ima zobno protezo, naj jo sname. 6. Nezavestnega bolnika namestimo v bočni položaj, zlasti če bruha. 7. Vzdržujemo prosto dihalno pot. 8. Reševalcem bo v pomoč, če pred njihovim prihodom bolnika tudi vprašamo: Katera zdravila prejema? Ali si je pred kratkim poškodoval glavo? Ali je že kdaj imel možgansko kap? Kateri udi so prizadeti? Kdaj so se pojavili simptomi in znaki možganske kapi? Ali je imel krče? Katere bolezni ima? Vir: Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni |
