LJUBLJANA – Kako tudi v poznih letih ohraniti jasno glavo, je vprašanje, ki zanima večino starostnikov. Še zlasti danes, ko so raziskave pokazale, da naše miselne sposobnosti jenjujejo precej hitreje, kot so znanstveniki domnevali.
Spomin začne pešati pri 45 letih
Naše spominske sposobnosti se začnejo zmanjševati že pri 45 letih, kar je pokazalo več kot 20-letno spremljanje skupine približno 1000 vladnih uslužbencev iz Londona. Ti so privolili v posebne zdravniške teste, natančno so poročali o svojem prehranjevanju in telesni aktivnosti ter redno odgovarjali na vprašalnik. Vsakih pet let so morali izpolniti vrsto miselnih testov in reševati razne matematične naloge, raziskovalci pa so merili njihovo sposobnost izražanja in logičnega sklepanja. Tako so si morali na primer z dolgega seznama zapomniti kar največ besed, ki se začenjajo z določeno črko, imen živali in podobno.
Medicina lahko staranje upočasni
Rezultati kažejo, da so miselne sposobnosti anketirancev v povprečju najizraziteje pešale pri najstarejših (od 65 do 70 let). Presenetila pa jih je ugotovitev, da je spomin opazno opešal tudi pri članih skupine, starih od 45 do 49 let. To pomeni, da se naše miselne sposobnosti začnejo zmanjševati že precej pred 60. letom, kot je doslej veljalo v teoriji. Sodobna medicina lahko nekatere oblike staranja, če jih zazna dovolj zgodaj, dokaj zadovoljivo upočasni.
Izogibajte se kajenju in alkoholu
In kaj lahko sami naredimo za vzdrževanje kognitivnih sposobnosti? Zdravo prehranjevanje, izogibanje kajenju in alkoholu ter dovolj gibanja ostajajo zlata pravila. Za telesno in tudi umsko kondicijo v zrelih letih zadostuje že pol ure zmerno hitre hoje, kolesarjenja ali plavanja petkrat na teden. Veliko zelenjave, sadja in žit ter malo mesa je najboljši recept za prehrano. Treba je dodati še križanke, sudoku in podobne miselne igre, s katerimi prisilimo možgane, da ostanejo dejavni.
Rekordnih 331 receptov
Polifarmacija ali zdravljenje s širokim naborom zdravil postaja vse večja nevarnost predvsem za slovenske starostnike. Zdravila bolnikom večinoma res pomagajo, ko pa se jih nabere preveč, jim lahko tudi škodijo. Vzrok je medsebojno učinkovanje in s tem povezani škodljivi stranski učinki. Kar tretjina 85-letnikov v Sloveniji jemlje pomirjevala in uspavala. Ta zmanjšujejo njihovo budnost, s tem pa tudi kognitivne sposobnosti, kar povečuje možnost padcev in poškodb.
Še posebno pogosta je uporaba tovrstnih zdravil v domovih za starejše. Ko so strokovnjaki zavoda za zdravstveno zavarovanje pred časom pregledali sezname zdravil varovancev nekaterih domov, so jim v hipu zmanjšali porabo za tretjino, ne da bi kakor koli ogrozili njihovo zdravje. Ali kot je povedal eden od zdravnikov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem starejših ljudi: »Najprej pogledam, kaj vse jemljejo, in jim seznam nemudoma skrčim.« Slovenski zdravniki so rekorderju med prejemniki zdravil leta 2010 napisali kar 331 receptov.
