Več kot 160 milijonov ljudi po svetu je okuženih s hepatitisom C, ki ga znanost še ne zmore preprečiti s cepivom: Svetovna zdravstvena organizacija znova glasno opozarja na tiho epidemijo virusnih hepatitisov, ki globalno povzročijo približno poldrugi milijon smrti na leto, toliko kot HIV oziroma aids.
Hepatitis: premisli še enkrat, testiraj se! se glasi letošnje geslo svetovnega dne, ki mu je zdravstvena stroka namenila 28. julij. Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana obravnavajo nekaj tisoč bolnikov, kronično okuženih z virusoma hepatitisa B in C. »Prvi je s pomočjo zdravil postal obvladljiva bolezen, zelo redko povsem ozdravljiva. Na voljo imamo šest zdravil, ki jih prilagajamo posameznikom. Zdravljenje z oralnimi zdravili je dolgotrajno, največkrat dosmrtno,« nadaljuje prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., vodja Oddelka za virusne hepatitise s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. »Kronični hepatitis C pa je ozdravljiv, če ga zdravimo dovolj zgodaj v poteku. Od 2001. do 2011. je bil možen samo en način zdravljenja, s kombinacijo pegiliranega interferon alfa in ribavirina, ki je bil učinkovit pri malo več kot polovici zdravljenih. Leta 2012 sta bili na volji dve novi učinkovini, boceprevir in telaprevir, dodani obstoječi kombinaciji, ki sta bili seveda na voljo tudi slovenskim bolnikom. Izboljšali sta uspeh zdravljenja za 25 odstotkov. Letos pa doživljamo pravi preporod na tem področju, saj prihajajo že novejša zdravila, sofosbuvir, simeprevir in daclatasvir, ki bodo še učinkovitejša, varnejša in bolniku prijaznejša. Že naslednje leto se obetajo še nova zdravila. V Sloveniji upamo, da bodo ta kmalu na voljo, nekaj bolnikov jih že prejema.«
HCV se širi s krvjo, s souporabo pribora za intravensko uživanje drog, med posegi z nesterilnim priborom v bolnišnicah, tetoviranjem z nesterilnim priborom ipd. S spolnimi odnosi se prenaša manj pogosto, lahko pa se prenese tudi z matere na novorojenčka. Po besedah prof. dr. Matičičeve so v minulih letih največkrat zdravili bolnike, ki so prejeli transfuzijo ali krvne pripravke pred 1993. ali pa so bili takrat operirani, mnogo okuženih pa ni navajalo nobenih znanih dejavnikov: »V zadnjih letih zdravimo precej več tistih, ki so se okužili pri uživanju drog, saj smo med prvimi v svetu izdelali posebne smernice obvladovanja hepatitisa C pri odvisnikih, ki glede na rezultate uspeha in varnosti dokaj dobro delujejo.« Tri četrtine akutnih okužb s HCV poteka tiho, torej brez bolezenskih znakov, pristavi mag. Eva Grilc, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje: »Jetra imajo veliko funkcijsko rezervo, zato od akutne okužbe do prvih znakov bolezni lahko mine več deset let, preden začnejo zaradi kroničnega vnetja, ki ga povzroča virus, slabo delovati. Če pa se akutna okužba pokaže s kliničnimi znaki, se bolnik kakor pri akutni okužbi s HAV in HBV slabo počuti, trpi zaradi izgube apetita, bruhanja, zlatenice. Bolezen je nevarna, ker v večini primerov preide v kronično vnetje jeter. Posledica nezdravljenega kroničnega vnetja tega organa je lahko ciroza jeter, tudi karcinom.«
Povprečna starost zdravljenih bolnikov na začetku tisočletja je bila 27 let, v zadnjih letih pa je 33. Med njimi sta kar dve tretjini moških, pojasnjuje prof. dr. Matičičeva. V Sloveniji zdaj dosegamo že skoraj 80-odstoten delež ozdravljenih, ta številka pa celo prekaša rezultate obsežnih mednarodnih kliničnih raziskav, nadaljuje: »Bistvo zdravljenja hepatitisa C, ki je potekalo od šest do dvanajst mesecev, je bilo v rednem in pogostem zdravniškem nadzoru bolnikov, spremljanju in zdravljenju stranskih učinkov in nenehni motivaciji. Zdravljenje je namreč precej zahtevno, z vrsto stranskih učinkov in bolniku dokaj neprijazno. Vendar je delež naših bolnikov, ki so predčasno prekinili zdravljenje, izjemno majhen, od štiri do šest odstotkov. Bolnik, ki je uspešno končal zdravljenje in ostal brez zaznavnega virusa v krvi še šest mesecev po zaključku terapije, je ocenjen kot pozdravljen. Zdravljenje ne zapušča posledic, se pa odsvetuje zanositev med njim in še šest mesecev zatem.«
V Sloveniji naj bi bil odstotek prebivalstva okužen s HBV in najverjetneje od pol odstotka do enega odstotka s HCV, torej okoli 20.000 ljudi, a le sedmina naj bi jih vedela za okužbo. HBV je v svetovnem merilu zelo razširjen, saj je 350 milijonov trajnih nosilcev kroničnega hepatitisa B, med katerimi se večina ne zaveda okužbe in to prenaša naprej, prek kože ali sluznice z okuženo krvjo in krvnimi pripravki, s spolnimi odnosi ter prek okužene matere na novorojenca, največkrat pri porodu, prenos pa je mogoč tudi med člani skupnega gospodinjstva. V Sloveniji od 1998. vse otroke pred vstopom v prvi razred osnovne šole cepimo proti HBV, pojasnjujejo na NIJZ, tudi HAV, ki se prenaša predvsem fekalno oralno, z neposrednim stikom z okuženo osebo v neustreznih higienskih razmerah ali pa prek vode in neustrezno obdelanih živil, lahko uspešno preprečimo pred potovanjem na endemična območja, na voljo pa je tudi kombinirano cepivo proti HAV in HBV.
Testirajte se!
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana se lahko vsak ponedeljek med 12. in 14. uro anonimno in brezplačno testirate na okužbo z virusoma hepatitisa B in C. Danes, 28. julija, bo ambulanta še posebno okrepljena. Dodatna akcija brezplačnega anonimnega testiranja pa bo na kliniki septembra, vsem, ki omahujejo bodisi z odločitvijo o zdravljenju hepatitisa C ali testiranju na okužbo, pa bo od septembra v veliko pomoč tudi Društvo bolnikov s hepatitisom.
