Trenutno se lahko zelo učinkovito spopadamo s preprečevanjem hepatitisa B, proti kateremu je na voljo preventivno cepivo, ki ga je v svoj nacionalni program cepljenja od devetdesetih let postopno vključilo že več kot 190 držav po svetu, tudi Slovenija, pravi prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., specialistka internistka in specialistka infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, in dodaja, da je precej zanimivejši spopad s preprečevanjem hepatitisa C. »Proti temu cepiva nimamo in najverjetneje še dolgo ne bo na voljo zaradi izrazite antigenske variabilnosti njegovega virusa, kar pomeni, da okužbe ne moremo preprečiti. Lahko pa jo zdravimo, in to izjemno uspešno z novimi, na virus neposredno delujočimi zdravili, ki so učinkovita že skoraj stoodstotno, ob tem pa so varna in za bolnika prijazna.«
Slovenski bolniki imajo že od devetdesetih let na voljo vsa priporočena zdravila za zdravljenje hepatitisa C, ki so jih s pridom uporabljali, saj je bilo zdravljenje v Sloveniji celo s kombinacijo pegiliranega interferona alfa in ribavirina uspešno pri kar 80 odstotkih. »Od lani imamo na voljo najnovejša, na virus neposredno delujoča zdravila, s katerimi smo najprej uspešno pozdravili bolnike z življenje ogrožajočo obliko bolezni, nato pa jih začeli uporabljati tudi pri preostalih. Rezultati so na zavidljivi ravni, saj smo pozdravili vse, ki so uspešno dokončali priporočen režim zdravljenja, le pri enem bolniku je virus mutiral in se je bolezen ponovila. Po dosedanjih podatkih na nacionalni ravni je kar 98,5 odstotka teh bolnikov pozdravljenih. Zdravila pa niso le izjemno uspešna, temveč tudi varna in do bolnika prijazna, saj so v obliki tablet in ne injekcij, ki so marsikomu predstavljale hudo zavoro pri predaji zdravljenju.«
Testirajte se! Priporočljivo je, da vsak, ki posumi, da bi lahko bil zaradi svojega preteklega spolnega življenja ali dogodkov okužen, opravi testiranje. To lahko opravite pri osebnem zdravniku ali anonimno, brezplačno in brez napotnice vsak ponedeljek med 11. in 14. uro na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Na svetovni dan hepatitisov, 28. julija, bodo na kliniki še dodatno odprli vrata testiranju, med 13. in 19. uro, za vsa dodatna pojasnila in svetovanje pa bo na voljo tudi zdravnik. |
Uspešna nacionalna strategija
V Sloveniji smo že v devetdesetih letih postavili nacionalno strategijo obvladovanja virusnih hepatitisov, temelje nacionalne strategije za celostno obvladovanje hepatitisa C, ki vključuje preventivo, nadzor in odkrivanje ter zdravljenje okuženih, pa smo postavili že 1997., kar je unikat v svetovnem merilu, saj Svetovna zdravstvena organizacija šele v zadnjih letih aktivno poziva države članice k potrebi po izdelavi takšne strategije, pravi sogovornica. Nad prvima dvema aktivnostma bdi Nacionalni inštitut za javno zdravje, nad diagnostiko in zdravljenjem pa posebna nacionalna interdisciplinarna ekspertna skupina, ki je bila ustanovljena že leta 1997 in se trudi odkriti čim več okuženih pri nas ter pridobiti in uspešno uporabiti vsa zdravila, ki so trenutno na voljo.
Matičičeva pove, da smo v Sloveniji na dobri poti, da bi resnično odpravili okuženost s hepatitisom C do leta 2030. »Z ustreznimi strokovnjaki iz tujine smo namreč naredili statistično projekcijo bodočega bremena hepatitisa C v Sloveniji in potrebnih ukrepov za možnost njegove eliminacije. Rezultati so bili prav neverjetni, saj je projekcija pokazala, da bi s povsem realnim stopnjevanjem števila novoodkritih okuženih in njihovega zdravljenja z učinkovitimi zdravili lahko do leta 2030 za 90 odstotkov zmanjšali prevalenco okuženih in tako skoraj izničili število bolnikov z ogrožajočimi zapleti bolezni.« Vendar bo to le ob pogoju, poudarja, da bi postopno odkrili vse okužene in da bi s preventivnimi ukrepi preprečili nove okužbe.
Tvegano spolno življenje
V Sloveniji na žalost nimamo povsem natančnega podatka, koliko ljudi je okuženih z različnimi virusnimi hepatitisi. Medtem ko je število prijavljenih akutnih okužb z virusom hepatitisa A v zadnjih letih zelo majhno, okrog 10 primerov na leto, enako oziroma še manj je okuženih z virusom hepatitisa E, pa je število znano kronično okuženih z virusom hepatitisov B in C žal še vedno zelo podcenjeno, predvsem zaradi brezsimptomnega poteka okužbe, pravi Mojca Matičič. »V Sloveniji ocenjujemo, da je s prvim najverjetneje okužen do en odstotek prebivalstva, z drugim pa okrog 0,4 odstotka. To pomeni, da ima v Sloveniji okužbo z virusom hepatitisa C vsaj 8000 ljudi, poznamo pa jo pri približno 3500 osebah. Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da v zadnjem letu zaznavamo porast akutnega hepatitisa C v skupinah s tveganim spolnim vedenjem, kjer ga prej nismo.«
Oba virusa se lahko prenašata z okuženo krvjo in z okužene matere na otroka. Spolni prenos je zelo značilen za prenos virusa hepatitisa B, hepatitis C pa se tako prenaša le, če je izločkom spolovil pridružena tudi okužena kri, pove Matičičeva. »V skupino z velikim tveganjem za okužbo spadajo vsi ljudje, ki so v Sloveniji prejeli transfuzijo krvi pred letom 1993 (če so jo prejeli v manj razvitih državah, je ta letnica še poznejša) oziroma so v preteklosti imeli večje operativne posege, bili na hemodializi ali imeli naključen vbod z uporabljeno injekcijsko iglo, so sobivali z okuženimi v skupnem gospodinjstvu in menjavali pribor za osebno higieno, kot so britvice, zobne ščetke, pribor za manikiro in tako dalje.«
Pozornost velja tudi za vse tiste, ki so imeli tetovažo, prebadanje oziroma piercing ali akupunkturo, izvedeno neprofesionalno oziroma v lokalih brez ustreznega higienskega nadzora in uporabe materiala za enkratno uporabo. Tveganje je tudi za tiste, ki menjavajo pribor za uporabo drog, ne le injekcijski, tudi tisti za njuhanje, in ki živijo tvegano spolno življenje. Vse premalo se zavedamo, da je varen spolni odnos le odnos dveh zvestih neokuženih partnerjev, še pravi sogovornica.
Kako prepoznamo okužbo
Značilni bolezenski znak katerega koli akutnega virusnega hepatitisa (A, B, C, D ali E) je rumenica kože, ob tem se lahko pojavijo tiščeča bolečina pod desnim rebrnim lokom, izguba teka, siljenje na bruhanje ali bruhanje in splošno slabo počutje ter blago zvišana telesna temperatura, znake virusnega hepatitisa opiše Matičičeva, ki ob tem poudari, da večinoma okužba ostaja nezaznana. »V 10 odstotkih primerov hepatitisa B in kar 80 odstotkih primerov hepatitisa C ta preide v kronično obliko. Celo dva do tri desetletja lahko poteka brez posebnih bolezenskih znakov in se je okuženi sploh ne zaveda. Zato sta virusni hepatitis B ali C velikokrat označena kot tiha ubijalca.« Okužba z njima je dostikrat odkrita naključno, bodisi zaradi nenormalnih laboratorijskih testov za oceno delovanja jeter, ki so pri določenem deležu bolnikov s kroničnim hepatitisom C lahko celo normalni, ali zaradi naključno odkritih sprememb na ultrazvočni preiskavi trebušnih organov, pravi sogovornica. Žalostno je, dodaja, če se okužba prvič odkrije šele tedaj, ko se pojavijo že življenje ogrožajoči zapleti, kot sta ciroza z odpovedjo delovanja jeter ali rak na jetrih. Slednji je dokazano povezan z okužbo z virusoma hepatitisa B ali C.
