Vsak, ki ga vsaj malo zanima tek, pozna Heleno Žigon, lani pa ste zelo verjetno slišali tudi za nosečo tekačico, ki je tri dni za tem, ko je pretekla ljubljanski maraton, rodila zdravega fantka Oskarja. Jasmina Kozina Praprotnik je teku tako predana, da se je odločila o njem tudi pisati. »Na maratonih, ki se jih udeležujem, vedno opazujem ljudi, zanima me, zakaj tečejo,« pove Jasmina Kozina Praprotnik. In zgodba 86-letne tekačice Helene Žigon je zagotovo pravi navdih za to, da je slovenski trg dobil prvo knjigo o teku, ki sta jo ustvarili ženski.
Roman Bela dama govori o življenju Helene Žigon, njenem odnosu do teka, do življenja samega. »Nekega dne, leta 1946, sem se vračala iz službe in v Tivoliju so imeli prireditveni tek čez drn in strn. Prijateljice so me nagovarjale, naj se jim pridružim, in sem šla. V krilu sem prva pritekla na cilj, takrat sem spoznala, da mi to leži,« o svojih tekaških začetkih pripoveduje Helena Žigon, ob tem pa je povedala, da bo letošnji maraton, ki bo naslednjo nedeljo, njen zadnji. »Tekla bom deset kilometrov in s tem svoje nastope na maratonih zaključila. Tekla bom le še za sebe, vsak ponedeljek, ko greva s prijateljico na tek,« pove Žigonova.
Tako bo naslednja nedelja za Žigonovo zagotovo čustven dan, kot je čustvena tudi knjiga sama. Odzivi prvih bralcev namreč napovedujejo solze ob branju, predvsem pa Žigonova s svojo voljo in trmo navdihuje tudi najbolj izkušene tekače. »Ko bom velik, bom Helena Žigon,« pravi tekač Urban Praprotnik.
