O respiratornih in virusnih obolenjih ter cepljenju še zmeraj vemo premalo. To se izkaže vsakič, ko pridemo k zdravniku po pomoč zaradi simptomov gripe; morda povsem neupravičeno, ker nam pač teče iz nosu ali nas ščemi v grlu. So pa tudi takšni, ki ne ostanejo doma, če zbolijo za gripo ali virozo s temperaturo, zaradi česar je okrevanje daljše, možnost zapletov pa večja.
Kaj moramo vedeti?
»Gripa se začne z visoko temperaturo, bolečinami v sklepih in mišicah ter drugimi različnimi, prehladu podobnimi znaki, kot so nahod, ki sicer ni izrazit, bolečine v žrelu, včasih tudi kašelj,« osnovne razlike med prehladom in gripo, ki jih ljudje najpogosteje zamenjujemo, pojasni Majda Vidic, dr. med., specialistka splošne medicine.
Povzročitelji gripe so nekaj milijonink milimetra veliki virusi, ki nenehno spreminjajo svojo sestavo. Širijo se kapljično in s stikom, njihova življenjska doba je omejena. Ali jim oboroženi s čaji ali tabletami, ki znižujejo vročino, blažijo bolečine in kašelj, lahko kljubujemo ali pač ne? »S tem si lajšamo simptome, se malo pocrkljamo, ko si vzamemo čas zase,« pove sogovornica. »Dokazano je, da, denimo, vitamin C pomaga, če ga stalno jemljemo, medtem ko nam veliki odmerki ne bodo pomagali, če smo že bolni.«
Bolni, a ne k zdravniku
Menda vsako leto vsak preboli približno tri blažja prehladna obolenja. Kdaj se je vendar dobro odpraviti k zdravniku? »Običajni prehladni znaki še niso znaki za alarm, kašelj, ki traja en teden, je treba pogledati, prav tako vročino, če traja več kot dva dni zapored in je ne moremo zbiti. To velja pri normalno odpornih ljudeh – pri bolehnih pa že prej,« pove Majda Vidic. Če se želi pacient z njo posvetovati po telefonu, nikogar ne odkloni. »Ljudje ne znajo pravilno oceniti simptomov in zato jim po telefonu vse povem, dam navodila. Pametneje bodo znali ukrepati in si tudi upali počakati. Sprašujem pa se, kaj je med ljudmi, da po novem bolni ne morejo k zdravniku.« Morda nočejo priti v čakalnico z enim simptomom in oditi z dvema? »Že,« skomigne z glavo Majda Vidic. »A če potrebuješ pomoč, jo potrebuješ. In potem mi kdo reče, da je že štirinajst dni bolan. Ja, lepo prosim, že pred enim tednom bi moral priti.«
Koliko zaležejo protivirusna zdravila za zdravljenje in preprečevanje okužb? »Če bi bilo tako preprosto, da bi jih zaužili, ker ljudje nimajo časa biti bolni, bi jih vsem pripisali,« se huduje sogovornica. »To se ne da. Proti virusu ni zdravila. Mogoče pa je, denimo, z antipiretiki znižati vročino oziroma omiliti hude bolečine v mišicah, glavobol.«
Slabše učinkovito cepivo
Izkušnje s sezonsko gripo so takšne, da je cepljenje učinkovit ukrep za preprečevanje bolezni in njenih posledic, saj posameznika oboroži s protitelesci. Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje pri nas trenutno prevladuje influenca tipa A, v veliki večini podtip A (H1N1). Podtip A (H3N2) se pojavi občasno, prav tako influenca tipa B. Letošnje cepivo se v celoti ne ujema s tipi virusa gripe, ki krožijo. Slabo je ujemanje z virusi gripe A (H3N2), ki je ena od treh komponent cepiva, zato je cepivo slabše učinkovito za ta tip virusa, medtem ko za podtip A (H1N1) in virus influence B učinkuje. A ker se pri nas cepi manj kot štiri odstotke prebivalstva, se to bržkone v Sloveniji niti ne bo izrazilo.
»Cepim se proti gripi,« pravi Majda Vidic in opozarja na pametno vedenje – ne nazadnje tudi zato, ker sezona gripe še ni dosegla vrhunca – s pogostim umivanjem rok, kihanjem in kašljanjem v papirnate robčke, hrbtišče dlani, izogibanjem zaprtim prostorom in skupinam ljudem, kadar lahko.
