Govorica kašlja

Precejkrat je res zgolj zaščitni mehanizem, s katerim se iz dihal odstranjujejo izločki, včasih je delno lahko tudi psihičnega izvora, včasih, na srečo bolj redko, a kljub temu, pa je lahko vzrok zanj celo pljučni rak.

Kašelj in zima oz. hladnejše vreme gresta nekako z roko v roki. Različni delci in snovi lahko vzdražijo receptorje v sluznici dihalnih poti. Dražljaj potuje do centra za kašelj, ki je v možganih, ta pa pošlje sporočilo v mišice, ki pri kašlju sodelujejo. Če gre za prehodno, krajše vzdraženje receptorjev, kašelj običajno ni zelo močan ali dolgotrajen. Človek normalno zakašlja enkrat ali dvakrat na uro.

»Kašelj je obrambni mehanizem, s pomočjo katerega se iz dihalnih poti izločajo sluz, prašni delci ali tujki. Z njim poskuša telo očistiti dihalne poti, zato kašlja v teh primerih ne preprečujemo. V zimskem času je prehladnih obolenj, katerih povzročitelji so virusi, zelo veliko. Kašelj sprožijo različni dražljaji (mehanski, kemični, vnetni, toplotni), ki delujejo na receptorje za kašelj v grlu, sapniku in bronhijih. Ta signal se po živčnih poteh prenese do centra za kašelj, kar spodbudi aktivacijo dihalnih mišic, to pa sproži refleks kašlja,« pravi prim. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka družinske medicine in vodja Zdravstvene postaje Vojnik in Dobrna, nacionalna koordinatorka za preventivo bolezni srca in ožilja.

Dodaja, da je kašelj pravzaprav simptom, ki spremlja mnoga obolenja: prehlade, oslovski kašelj, bronhitis, astmo. Lahko se pojavlja kot zaplet pri gastroezofagealnem refluksu ali kot stranski učinek nekaterih zdravil, na primer za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka.

Kronični kašelj

Včasih pa se lahko s kašljanjem oz. zaradi njega tudi zaplete. »Kadar kašelj povzročijo vnetni dražljaji, ki so posledica virusne ali bakterijske okužbe, se kašelj razvije v enem do dveh tednih in potem preide. Ko pa traja več kot tri tedne, že lahko govorimo o kroničnem kašlju. Ta nas opozarja na resnejša obolenje, kot so npr. astma, kronični bronhitis, kronična obstruktivna pljučna bolezen ali celo rakavo obolenje. Kronični kašelj je značilen tudi za dolgotrajno izpostavljenost dražečim snovem, kot so prašni delci v zraku, ali kot posledica kajenja – tako aktivnega kot pasivnega. Kašelj lahko nastane tudi kot posledica psihičnih težav, ko zanj ne najdemo telesnega vzroka. Imenujemo ga psihogeni kašelj, zanj je značilno, da v spanju poneha,« pravi Govc Erženova.

Kašelj je lahko precej neprijeten simptom. Če je zelo hud, je utrujajoč, saj pomeni naporno mišično delo. To vedo vsi, ki so po napadih kašlja čutili bolečine v mišicah. Pogosto moti spanec, povzroči lahko celo bruhanje, saj se zaradi njega lahko vzdraži še center za bruhanje. Pri okužbah dihal se s kašljem zelo poveča verjetnost širjenja okužbe, saj se pri kašlju v okolico eksplozivno sprostijo drobci sline in sluzi, ki vsebujejo množico bacilov. Zato je roka pred usti ali obrat stran od ljudi v okolici, ko kašljamo, ne le uvidevno, ampak priporočljivo ravnanje. Pri kroničnih bolnikih, ki veliko kašljajo, pa je kašelj zelo moteč socialni dejavnik. Ljudje takšnega posameznika vidijo kot potencialni vir okužb, čeprav to ni vedno res, je pa tudi ovira za obiskovanje prireditev, kjer je tišina pomembna. Prava mera strpnosti in uvidevnosti je seveda pri vseh in povsod dobrodošla.

Moker ali suh

Med ljudmi je velikokrat slišati različne teorije o kašlju. O t. i. mokrem kašlju pa o takem, ki je očitna posledica kajenja, ali o onem, ki je podoben škripanju zarjavele ključavnice ali bobnenju iz soda sogovornica pravi: »Moker kašelj imenujemo tudi produktiven, saj nastane zaradi izkašljevanja večjih količin sluzi iz dihalnih poti. Zelenkasto obarvana sluz je značilna za bakterijsko vnetje dihal. Suh, dražeč, neproduktiven kašelj nastane zaradi vpliva dražečih snovi na sluznico dihal. Pojavlja se lahko pri bronhitisu, pljučni emboliji in tudi pri vdihavanju dražečih plinov, prahu ali tujkov.«

Ob vsem tem velja zapisati, da je najpogostejše vnetje dihal kronično vnetje, ki je posledica dolgotrajnega draženja sluznice s cigaretnim dimom. Mnogi kadilci se sprijaznijo z vsakdanjim jutranjim kašljem in ga jemljejo kot potrebno čiščenje dihal. Z leti se pogosto pridruži še izkašljevanje svetle sluzi. Oboje je posledica vnetnih sprememb v sluznici in pomnožitve žlez, ki sluz izločajo. Pri 20 odstotkih kadilcev se kadilske spremembe stopnjujejo v bolezen, za katero je značilno zoženje dihalnih poti. Še zdaleč nezanemarljiv podatek, mar ne?

Kaj pa zdravljenje?

In kako se lotiti kašlja? Sogovornica pravi: »Bolniki naj uživajo večje količine tekočine, saj s tem ukrepom pripomorejo k redčenju sluzi in olajšajo izkašljevanje pri produktivnem kašlju. Prav tako svetujemo, da poskrbijo za vlaženje zraka v zaprtih prostorih, ki je v zimskih mesecih še posebno suh zaradi delovanja ogrevalnih naprav. Pri suhem in dražečem kašlju priporočamo sredstva, ki kašelj pomirjajo z delovanjem na center za kašelj in jih je mogoče kupiti v lekarnah bodisi v obliki tablet bodisi sirupov. Kadar stanje spremljajo visoka vročina, hude bolečine v prsnem košu, če gre za lajajoč kašelj, hripavost, če gre za kašelj, ki bolnika zbuja ponoči, če se pojavi pri kadilcih in če bolnik izkašlja kri, je nujen obisk pri zdravniku. Prav tako je pomembno, da obiščejo zdravnika tisti, ki se zdravijo zaradi drugih kroničnih bolezni, da se te ne bi poslabšale.«

Najlažje ga zdravimo, če poznamo vzrok zanj. Če kašelj traja dlje in vpliva na kakovost življenja, je priporočljivo, da se bolnik posvetuje z osebnim zdravnikom, ki bo s pomočjo diagnostičnih postopkov postavil pravilno diagnozo in se odločil za učinkovito zdravljenje ali posameznika napotil k ustreznemu specialistu.