Glivične okužbe je treba zdraviti

Za glivične okužbe nohtov nismo vsi enako dovzetni, pomembno vlogo verjetno igra genetska nagnjenost; pogostejše so pri starejših, pri bolnikih z diabetesom, pojavijo se lahko tudi pri mlajših, če si poškodujejo nohte ali kožo na stopalih. Z njimi se nemalokrat srečajo tudi športniki in tisti, ki pogosto obiskujejo športne objekte, javna kopališča, bazene ali savne, pravi specialistka dermatovenerologije mag. Metka Adamič, dr. med.

Nalezljiva okužba

Glivična okužba nohtov se običajno razvija počasi, lahko več let, in se na rokah in nogah razvija drugače, poudarja Adamičeva. »Na nogah se najprej pokažejo na prostem delu nohta. Ta postane motno obarvan, odstopa od podnohtja, postane lahko zadebeljen, krhek in lomljiv. Če se okužbe ne zdravi, napreduje po nohtu navzgor, vse do zarodnega dela nohtne plošče. Kadar je okužen tudi ta del, so glivice navzoče v vsej nohtni plošči. Noht postane v celoti zadebeljen in moten, pridruži se lahko vnetje kože obnohtja.«

Za glivice na nohtih nog sta dovzetna oba spola enako, za nohte na rokah pa so dovzetnejše ženske, predvsem tiste, ki pogosto močijo roke. »Okužba se praviloma začne na obnohtju in se od tam širi navzdol proti prostemu delu nohta. Kadar se kandida razraste v obnohtju, to imenujejo kandidiazna paronihija, kar povzroči bolečo oteklino in gnojenje. Okuženi nohti se lahko belo ali rumeno obarvajo in odstopijo od nohtne posteljice. Če pa je povzročitelj okužbe Trichtophyton, ki običajno povzroči okužbo na nogah, napade na novo nastajajoči del nohta, ki se zadebeli, izgubi sijaj, postane moten, rumenkasto obarvan in je izmaličen. Okuženi noht lahko odstopi, se kruši ali lušči,« pove Adamičeva.

Tudi na koži

Okužba z glivicami večinoma ostane na nohtih. V nekaterih primerih, zlasti če dlje traja in ni zdravljena, se lahko s stopal prenese na druge dele telesa, najpogosteje na kožo dimelj, trupa, dlani in nohtov rok, lahko pa tudi na vse druge predele kože, včasih celo v lasišče, pravi Adamičeva in doda, da se najpogostejša okužba kože imenuje tinea, povzročijo jo različne glivice. »Najpogosteje se pojavi na stopalih, povzročita pa jo glivici Trichophyton ali Epidermophyton, ki uspevata v toplih, vlažnih predelih med prsti na nogah. Pojavi se lahko tudi blago luščenje ali močno luščenje s srbečim, hrapavim in lahko tudi bolečim izpuščajem med prsti in ob straneh stopala.«

Kvasovke so največkrat krive za okužbo dimelj. Pogostejša je pri moških in povzroča rdeče, obročaste predele, včasih z majhnimi mehurčki na koži okrog dimelj in tudi na notranji strani stegen, ki lahko zelo srbijo in bolijo. Tudi pri glivični okužbi lasišča se pojavi nekoliko srbeč, rdeč izpuščaj, ki se lušči, lahko vodi tudi v izpadanje las na predelu okužbe brez sočasnega kožnega izpuščaja.

Zdravljenje

Še pred zdravljenjem moramo dokazati povzročitelja obolenja. Navzočnost glivic lahko dokaže le laboratorijska preiskava, s topim instrumentom se popraska ali odlušči nekaj celic s površine prizadetega nohta ali kože, v laboratoriju pa ugotovijo navzočnost glivic, pravi sogovornica. »Glivične okužbe nohtov zdravimo na tri načine: sistemsko, lokalno ali kombinirano. Najprej začnemo s sistemskim zdravilom, razen če pri bolniku obstajajo kontraindikacije. Lokalni antimikotiki, uporabljeni v samostojni terapiji, pogosto niso dovolj učinkoviti, tudi če so ustrezno izbrani. Uspeh zdravljenja je najboljši, če se začne v zgodnji fazi razvoja okužbe in če je človek sicer zdrav, brez drugih kroničnih bolezni, zlasti sladkorne.« Zdravljenje je nujno izpeljati do konca. »Če terapijo izpeljemo do konca popolnoma po zdravnikovih navodilih in okužbo v celoti pozdravimo, smo veliko naredili za to, da zmanjšamo možnost ponovitve. Če traja več let, uspešnost zdravljenja pada.«