TERAPEVTSKI NAMENI

Glina pozdravi za vedno

Objavljeno 19. avgust 2012 10.30 | Posodobljeno 19. avgust 2012 10.30 | Piše: Natalija Mljač

Glino so začeli v gozdovih, ki obdajajo Komendo, pred dvesto in več leti kopati tamkajšnji lončarji in pečarji.

Vse naredijo ročno, glino sušijo na soncu, ne dotikajo se je z golimi rokami in kovino (foto: osebni arhiv).

Oče je sivo glino iz domačega gozda vozil k številnim okoliškim lončarjem in pečarjem, in tudi jaz sem se najprej ukvarjal s kopanjem industrijske gline, ki jo v naših krajih uporabljamo tudi v kleteh, saj podaljša obstojnost shranjenih pridelkov, in za zatesnitev prostorov pred vdorom vode,« pripoveduje Janez Ferjuc. Pred 32 leti pa je njegovo družino obiskal pater Simon Ašič, ki je po Sloveniji iskal najustreznejšo glino za zdravljenje. »Nad našo je bil navdušen, rekel je, da je hotel prav takšno.« Janezu je razložil vse o tej dragoceni usedlini – vrstah, lastnostih in uporabnosti. Naš sogovornik je že prej pogosto razmišljal o njeni blagodejnosti, po srečanju z Ašičem pa je bil o tem povsem prepričan. »Tudi številne študije so ugotovile, da je zdravju koristna in dobro dene vsem organom.« Začel je kopati globlje plasti gline, saj se v zdravilne namene lahko uporablja le tista, ki je približno dva metra pod površjem. S patrom so več let izpopolnjevali njeno predelavo in tako dosegli odlično kakovost.

Ferjuc je seveda tudi sam preizkusil njeno učinkovitost. Po Ašičevih napotkih jo je začel uživati povsem preventivno in počutil se je zelo dobro, zato vsako leto naredi dve očiščevalni kuri. »Pred devetimi leti sem si strgal ramenske vezi, na operacijo bi moral čakati pol leta, pa sem si pomagal z glinenimi obkladki – po 50 dneh potrpežljivosti sem se pozdravil. Pred 15 leti sem imel klopni meningitis, po treh dneh v bolnišnici sem bil že povsem v redu. Zdravnik je rekel, da sem verjetno odpornejši, ker tako dolgo delam z glino,« se spominja Ferjuc, ki jo po Ašičevih navodilih edini v Sloveniji ročno predeluje za neposredno uporabo. »Naša glina je neoporečna. Več kilometrov naokrog ni industrije in kmetijskih zemljišč. Že pater Ašič je rekel, da je na pravem terenu, dovolj stara, naravna, brez primesi. Pregledali so jo tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj in prek fakultete za gradbeništvo iz Maribora v referenčnem laboratoriju ACME v Vancouvru. V Sloveniji se dobijo tudi izdelki tujih proizvajalcev, a je nadzor porekla oziroma kakovosti slab.«

Ročno in na soncu

Komendčan pripoveduje, da je veliko potoval po tujini, bil je v Tuniziji, Franciji, Italiji, a gline nikjer ne kopljejo in predelujejo tako kot on. »Ko so slišali, da vse delam ročno, po starem, da jo sušim na soncu in ne v peči, so se mi povsod smejali. Moj način je res zamuden in ni dobičkonosen, a je edini pravi.« Strojno odstrani le zgornjo, industrijsko plast gline, preostalo (za obloge in notranjo uporabo) pa ročno s posebnim orodjem. »Le približno desetina izkopane gline je tako čiste, kakovostne, z največ pozitivnimi lastnostmi, da jo lahko predelamo za uživanje, torej za pripravo glinene vode. Nekoliko manj čista je namenjena oblogam, večina pa lončarjem in pečarjem. Po izkopu jo posušimo na soncu, nato pa zdrobimo. Zdrob prečistimo, da odstranimo vse odvečne delce, in tako dobimo najbolj fina zrnca. Paziti moramo, da se je med sušenjem, drobljenjem in pakiranjem v papirnato ali stekleno embalažo – nikakor ne v plastično! – ne dotikamo z rokami in kovinskimi predmeti, zato uporabljamo rokavice in lesene pripomočke. Le tako obdrži svojo moč. Preostali ponudniki vse naredijo strojno in plasti ne ločujejo, prav to pa sta največji napaki. Zelo pomembno je tudi, da je dovolj suha, kar izmerimo s posebno aparaturo.«

Glina iz telesa potegne strupe in bolezen, iz izkušenj, druženja z Ašičem in literature ve Janez Ferjuc. »Prečisti telo, prepreči vnetja, pomaga pri revmatizmu, težavah s kožo, prebavo, pri slabokrvnosti, kostnih in krvnih obolenjih, vnetih mišicah in poškodbah.« Uporabljamo jo bodisi zunanje (najpogosteje kot obloge) bodisi notranje (pijemo glineno vodo) vsaj dva tedna, lahko pa – s presledki – tudi več mesecev, odvisno od težave. »Usedlino glinene vode in uporabljene obloge moramo obvezno zavreči.« Ključno je, da smo vztrajni, da terapije ne prekinjamo in da se natančno držimo navodil. Gline ne uporabljamo med kemoterapijo, jemanjem antibiotikov, prve štiri mesece nosečnosti ter po porodu, če dojimo do sedmega meseca, prav tako ni primerna za otroke do petega leta starosti. Nima stranskih učinkov, vendar morajo biti pri uživanju pazljivejši zlasti bolniki, ki imajo visok krvni tlak, svetuje sogovornik. Glina pozdravi ali omili številne zdravstvene nevšečnosti, pravi Ferjuc, a kljub temu ne trdi, da je čudežno zdravilo, ampak koristna pomoč klasičnemu zdravljenju oziroma domače zdravilo za manjše zdravstvene tegobe. Ljudje iz vse Slovenije in tudi tujine, ki k njemu prihajajo po glino in nasvete, nekateri celo po priporočilu zdravnika, mu zadovoljno sporočajo o uspehih.

Deli s prijatelji