Glavoboli

Glavoboli – joj, kdo sploh je brez njih?

Jaz! Že leta!

Poskusil bom pojasniti, kako sem se jih znebil.

Glavoboli prinašajo farmacevtski industriji silne zaslužke, čeprav v možganih sploh ni receptorjev za bolečino. Danes vemo, da se v bolečino prevaja pretirano razdražena bioelektrična dejavnost možganskega debla, ki se prek kalcijevih kanalov širi po lobanji in povzroča razne zoprne reakcije nemožganskega tkiva (npr. ožilja).

Velikanska večina glavobolov je tenzijskih – nastajajo kot posledica psihične napetosti, ki se kaže tudi kot fizična napetost v tilniku in hrbtu. Izkušnje so me naučile, da se jih je mogoče učinkovito in v nekaj minutah znebiti že samo z nekaj ustreznimi raztegovalnimi vajami. Pravzaprav z eno samo:

1. stojte pokonci
2. spodnja rebra naj grejo čim bolj dol
3. rebra naj ostanejo čim niže; lopatici naj gresta čim bolj vsaksebi
4. rebra in lopatici naj ostanejo čim niže in čim bolj vsaksebi; v vratu začnite rasti kvišku
5. rebra in lopatici in vrat naj ostanejo čim niže, vsaksebi in čim više; zdaj »zrastite« kvišku še v temenu (vrhu glave).
6. Ostanite v tem položaju, kolikor zdržite. To ne bi smelo biti težko samo po sebi, saj občutki niso boleči, nasprotno, čutili se boste žive. Ni vsak intenziven občutek že bolečina.

Po potrebi raztezanje ponovite.

Gre za preprosto obratnosmerno (biofidbek) učinkovanje med telesom in psiho.

Ko glavobol poneha, razmislite, kaj v življenju vam povzroča tolikšne napetosti. In se lotite odpravljanja vzroka. Nasilja ne priporočam.

Kakih 5 % glavobolov je migrenskih. Sam sem jih začel imeti po 30. letu, potem ko so me zaradi pulzirajoče anevrizme na sencih (posledice sedmih zaporednih udarcev s trdim predmetom) operirali in potem vztrajali, da moram opraviti slikanje možganskega ožilja – čeprav sem jim pojasnil, da sem se sedemkrat zaletel v vrata. Trdili so, da gre za degenerativen proces. Preiskava je mučna (in je ne izvajajo več): pacientu vpeljejo v stegensko žilo cevčico in jo porinejo v vratno arterijo, potem pa skoznjo vpumpajo v glavo kontrastno tekočino. Občutek je enak, predvidevam, kot če bi te osel nategnil. Pri meni se je izkazalo, da ožilje ni bilo degenerirano, vsaj pred preiskavo ne. Teden dni zatem sem doživel prvi napad vključno z avro (optičnimi iluzijami, delno slepoto ipd.). Bolezen v nasprotju z nekaterimi drugimi v času, ko sem se še vdajal hipohondriji, ni bila namišljena: simptomov migrene nisem poznal in jih torej tudi nisem mogel »prisimulirati«. Diagnozo mi je sredi nogometne tekme uredništva revije Problemi lucidno postavil kolega, uredniški pesnik Lojze Ihan, takrat najbrž še študent medicine, danes prof. dr. itn.

Najprej sem se držal priporočil zdravnikov glede nemotenega ležanja v zatemnjenem prostoru, po dveh napadih pa se mi je uprlo. Na ta način ti migrena ponuja umik iz raznih neprijetnosti; napade začneš dobivati kot po naročilu. Rekel sem si, da jih bom preziral, prezir pa sem kazal s tem, da sem se, brž ko se je končala uvodna slepota, odpravil na tek. Po navadi je bilo prvih nekaj minut mučnih, potem pa je glavobol popustil, ne da bi opazil kdaj. Ta metoda je tako učinkovita, da je migrena obupala in se že dolgo ne oglaša več. Obnese se tudi pri sotrpinih.

Moja fiziološka razlaga je, da s tekom pospešeni srčni utrip nujno razširi kapilare v možganih. Na internetu boste sicer brali, da se kapilare med migreno razširijo, kar sicer drži, vendar je že od leta 1990 dokazano, da se glavobol sproži že v prejšnji fazi, ko se stisnejo.

Lenuhom, ki se jim ne ljubi teči, kot zasilni izhod preostane dihanje v papirnato vrečko. Izčrpanje kisika v njej in posledična dihalna deprivacija namreč prav tako pospešujeta srčni utrip.

Zgornji recepti ne odpravljajo vzrokov za razdražljivost možganskega debla. Če na problem gledamo v okviru danes tako modne genske teorije, potem vse kaže, da so »geni za glavobol« v resnici »spalni geni«, ki povzročajo razburjenje, če jim ne dopustimo, da bi opravljali svojo primarno funkcijo: nas uspavali in zbujali na ena dve tri, kakor so smeli početi velikansko večino evolucijske predzgodovine, vse dokler jim tega cirkadijskega dela ni začel preprečevati kapitalistični urnik, ki je potisnil čas za razvedrilo in družabnost globoko v noč.

A to, kako si povrniti zdrav spanec, je zagotovo že druga tema.