ZAKAJ ZBOLIMO

Glavna je odgovornost do sebe

Objavljeno 11. junij 2016 19.30 | Posodobljeno 11. junij 2016 19.30 | Piše: Mateja Blažič

»Najpogostejši vzrok za motnje v delovanju našega telesa je psihosomatika,« pravi Rado Ribič, predavatelj in terapevt akupunkturne masaže. Bolečina predstavlja alarm telesa, da ne more več samo izravnati določenih procesov, pravi. In če bi bili bolj odgovorni do sebe, bi jo pogosto lahko preprečili.

Rado Ribič, terapevt akupunkturne masaže. Foto: Dejan Javornik

»Včasih so se ljudje pogosteje srečevali s težavami gibalnega aparata, prebavnimi motnjami, glavoboli, več je bilo fizičnih poškodb. Zdaj pa obolevamo zaradi stresa, simptoma izgorelosti, pri katerem vrže telo ven varovalko in ne pusti, da upravljamo z njim, dokler poskuša samo spet vzpostaviti normalno delovanje. Zaradi drugačnega dela namreč držimo večino energije v zgornjem delu telesa, nad popkom, v aktivnem delu,« mi pojasni. Spodnji del je zato občutljiv za prehrano, pri ženskah so pogosta vnetja mehurja, motnje na rodilih, ciste, nezmožnost zanositve, pri moških erektilna disfunkcija, težave s prostato.

Motnje povzročajo bolezen

»V telesu je nevidno električno omrežje, kar je tudi medicinsko dokazano,« nadaljuje. »Vsaka celica potrebuje ustrezno količino električne energije, da opravlja svojo funkcijo, zato mora sistem distribucije normalno delovati. Motnje se pojavijo zaradi naših vzorcev delovanja, krmiljenja iz zavesti in podzavesti. Lahko na primer umetno zadržujemo energijo v enem predelu telesa, kjer se ustvari presežek, premalo pa je je v drugem. S tem povzročamo motnjo,« pojasni g. Ribič. »Kjer je presežek, se pojavijo akutno stanje, vročina, skeleča, ostra bolečina. Kjer je je premalo, se pojavi šibkost. Na primer zvin gležnja – klecne preslabo oskrbljen ligament, ki nima dovolj energije za opravljanje svoje funkcije. Potem se telo burno odzove in pride do otekline.«

Telo ima avtomatski sistem izravnavanja pretoka električne energije. Zjutraj je gre več v aktivni del telesa – glava, gibalni aparat, zvečer pa se začnejo procesi telesne rehabilitacije – čiščenje, rast, obnavljanje … Z načinom življenja in vzorci delovanja pa lahko porušimo ta sistem in motnja se dolgoročno odrazi tudi na fizičnem nivoju kot bolezen. »Ko so ljudje po 15 ur brez počitka, spanja, dopusta, v stresu, telo ustvarja neravnovesje. To je tako, kot če bi bili 20 ur na dan na 35 stopinjah, da se telo ne more ohladiti, umiriti, zato preseka, da prepreči vpliv naše zavesti, ker so ogrožene primarne vitalne funkcije njegovega delovanja,« pojasni g. Ribič.

Bolečina je torej alarm telesa, da ne more več izravnati določenih procesov in potrebuje pomoč. A ker je moteča, želimo ta klic izklopiti, ne delamo pa na vzroku zanj. »Nekaj manevrskega prostora za izravnave napak telo sicer ima,« mi pove. »Precej dolgo nam dopušča izrabljanje, a ko se napake seštevajo … Postati moramo bolj odgovorni do sebe.«

Vpliv okolja

»Glede na odnos do sebe si ustvarjamo zunanje projekcije – več je v nas strahu, krivde, bolj ogroženi se počutimo, več projekcij notranjih strahov delamo. Gre za to, kako zrcališ sebe v svojem okolju. Ko si v sovraštvu do sebe, je tudi okolica taka, tako delujejo višji energijski zakoni,« pravi.

»Nekdo te torej izčrpa, ker ti prebuja skrit občutek o sebi. Ker se še nisi pripravljen soočiti z njim, te vznemiri. Ko pa nas nekaj zbode, a čutimo, da nimamo nič s tem, smo se tudi dolžni odzvati, ker drugi potrebuje naš odziv. Mi smo v vlogi učitelja. Toda ko nimaš več krivde do nečesa, te to ne teži več. Recimo, da zavrneš povabilo na kavo brez slabe vesti. Stvari se začnejo spreminjati in ne potrebuješ več toliko zunanjih situacij za določeno lekcijo.«

Ravnovesje

»Danes vlada velik strah pred nedoseganjem,« pove g. Ribič. Tudi če smo v milnem mehurčku uspeha, zadovoljstva, strah, da bo ta počil, deluje v podzavesti. Ozavestiti je treba prednost neuspeha – ker je enako vreden kot uspeh. Ko se pri neuspehu sprejmeš in se dobro počutiš, veš, da je tudi to del življenja, boš lahko v obojem normalno živel. Ne boš doživljal več toliko nihanj. Mi pa se borimo za uspeh, sovražimo neuspeh in ga obsojamo. »Ravnovesje dosežemo, ko se ne ukvarjamo s situacijo samo, ampak pogledamo, zakaj smo jo ustvarili. Ko ozavestiš svoja občutja, lahko namreč v trenutku urediš določeno zadevo … Npr. poškodovano koleno pohladimo, zmanjšamo bolečino, a iščemo tudi vzrok, da je do tega prišlo. Hkrati delamo na situaciji in vzroku, ne pa le na simptomatiki, ker nas boli, je moteče, ker je to neuspeh. Tudi sam kot terapevt ves čas delam na sebi po te-oriji Eksena avtorice ge. Ksenje Bezenšek, ki znanstveno razlaga zgoraj opisano, saj se zavedam, da moram biti najprej odgovoren do sebe.«

»Na fizičnem nivoju se da s terapijami precej narediti,« pojasni, »a se stvar lahko ponavlja, če se ne dela tudi na psihosomatiki. Delamo na energetiki, fizičnem telesu, psihi, s spodbujanjem točk pomagamo človeku oz. električnemu sistemu, da se znova vzpostavi. A če so blokade v pacientovi zavesti močne, se bo telo še rušilo. Ko je energetika postavljena, se začne telo fizično stabilizirati, čustva se razvijajo, stanje se normalizira, podpremo telo in človeka, potem začne delati samo in človek se bolje počuti.«

Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.

image

Deli s prijatelji