Vera in Maja sta kot študentki stanovali skupaj v študentskem domu. Imeli sta mnogo skupnega. Med drugim tudi pogoste glavobole. Vendar pa se prav glede te skupne točke nista mogli razumeti. Vsaka je svoj glavobol čutila drugače. Šele pozneje, ko sta si ustvarili vsaka svojo družino, jima je bilo jasno, zakaj je bilo tako: Vera je imela tenzijski glavobol, Maja pa je trpela zaradi napadov migrene.
Glavobol je prav gotovo ena najpogostejših zdravstvenih težav, ki jo v življenju občuti skoraj vsak človek. Imajo ga tudi otroci, moški in ženske (čeprav ženske precej pogosteje). Na srečo se bolečina v glavi pri mnogih pojavi le nekajkrat ali celo samo enkrat, potem pa ne več. Stalno ponavljajoči se glavobol je huda nadloga, saj močno načne kakovost življenja vsakogar, ki trpi zaradi njega. Veliko ljudi o glavobolih sploh ne pove svojemu zdravniku. Prav tako je verjetno precej takih, ki nad zdravljenjem obupajo. Tenzijski glavobol je sicer boleč, vendar pa je to bolečino mogoče prenašati, ne da bi zaradi tega izostajali z dela. Medicina vzroka za tenzijski glavobol ne pozna. Strokovnjaki (www.MedicineNet.com) pravijo, da je vzrok verjetno krčenje mišic v glavi. Domnevno ga sproža telesni ali čustveni stres. Bolečina se običajno začne v zadnjem delu glave in v zgornjem delu vratu. Bolnik bolečino občuti kot stiskanje, pritisk na glavo, ki je kot v primežu. Običajno je bolečina najhujša v predelu obrvi.
Zdravila, hrana in gibanje
Zdravljenje tenzijskega glavobola ima skoraj toliko zgodb, kot je ljudi. Največ bolnikov si pomaga z zdravili proti bolečinam, ki jih lahko brez recepta kupijo v lekarnah. Težava pri takem zdravljenju je, da se pri pogostih glavobolih in s tem pogostem uživanju analgetikov lahko pokažejo stranski učinki. Eden od njih je celo, da zaužita zdravila proti bolečinam sprožijo glavobol. Nekaj bolnikov se odloči, da bo poskusilo drugače. Na primer z akupunkturo, s katero so pomagali že mnogim. Vera, na primer, je dolgo časa uživala najbolj znano zdravilo proti bolečinam in zaradi tega ni imela prav nobenih težav. Kljub temu se je odločila, da bo preizkusila še kakšen drug način. Začela je spreminjati prehrano. Saj ne, da bi črtala z jedilnika veliko živil. Samo pazila je, da je jedla sveže jedi, sezonsko sadje in zelenjavo, pridelano v okolici, količino mesa je zmanjšala, zamenjala ga je z ribami. Čisto na začetku je poskusila s sprehodi. Ni mogla pozabiti, da ji je njena zdravnica svetovala, naj namesto da bi vzela zdravila, raje odide na sprehod. Takrat se ji je to zdela zelo cinična
pripomba, ki jo je, mimogrede, zdravnici tudi malo zamerila. Ko pa je poskusila, je ugotovila, da ji sprehodi pomagajo. Tako je v svoj dnevni urnik vnesla gibanje. Bilo je presenetljivo: več se je gibala, več se je želela gibati. Sprehodi niso bili več dovolj. Glavoboli so postali vse redkejši in so le še malo grenili njeno življenje.
Migrenska bolečina je zelo huda
Migrena je povsem druga zgodba. Iz zgodovine vemo, da so zaradi migrenskih napadov trpeli Vincent Van Gogh, Albert Einstein, John F. Kennedy, Elizabeth Taylor, pa tudi Charles Darwin, Napoleon Bonaparte, Julij Cezar, Sigmund Freud in sloviti Elvis Presley, ki je prav zaradi tega zaužil velikanske količine zdravil in trpel zaradi hude nespečnosti. Veliko bolnikov med migrenskim napadom ne prenese svetlobe in zvoka, zato se najraje zaprejo v zatemnjeno sobo. Migrenski glavobol se lahko začne v sencih (najpogosteje), lahko pa tudi v predelu čela, oči ali v zadnjem delu glave. Bolečina je huda in je ni mogoče prenašati oziroma pričakovati, da bi lahko človek z migrenskim napadom normalno deloval. Zato so migrenski bolniki pogosto na bolniški, to pa je veliko breme za družbo. Nekateri bolniki čutijo oziroma opazijo opozorilne znake pred napadom. Taki znaki so lahko zaspanost, razdražljivost, depresija ali evforija, zehanje in želja po sladki ali slani hrani. Taki znaki se lahko pojavijo nekaj ur ali pa tudi nekaj dni pred napadom. Bolniki se jih kmalu naučijo prepoznati.
Medicinska znanost za migreno pravi, da je to bolezen žil v glavi. Žile se razširijo, živčna vlakna, ki jih obdajajo, pa začno s tem sproščati kemične snovi, ki so vzrok za vnetje. Z vnetjem se žile še bolj širijo, kar bolečino povečuje. Napadi migrene aktivirajo simpatični živčni sistem, ki nadzira odzive na stres in bolečino. To povzroča celo skupino znakov, značilnih za migreno, tudi slabost, bruhanje in drisko. Tudi migreno imajo pogosteje ženske kot moški. Velikokrat so migrenski napadi povezani z menstrualnim ciklusom. Petina ljudi, ki trpijo zaradi migrenskih napadov, ima tako imenovano avro: pred napadom ali med njim se jim bliska pred očmi, vidijo prebliske svetlobnih žarkov ali pa imajo preprosto »luknjo« v vidu, spelo pego, kakor ji pravijo.
Migreno zdravijo z zdravili proti bolečinam. Zanjo je vsekakor treba povedati zdravniku, ki bo predpisal prava zdravila. Tista, ki jih je brez recepta mogoče kupiti v lekarni, morda ne bodo pomagala.