Zdravilen učinek glasbe je že dolgo znan. Poslušanje nekaterih skladb v telesu niža raven stresnega hormona kortizola in spodbuja sproščanje hormonov sreče, endorfinov. Priljubljena glasba na ožilje deluje podobno kot smeh, ga torej širi. Terapija z melodijami se je velikokrat izkazala kot zelo učinkovita.
Različne melodije, različen vpliv
Ko boste naslednjič začutili glavobol, se, preden vzamete tableto, skušajte dobro nasmejati ali si zavrtite katero od Verdijevih skladb. Prav dela tega skladatelja namreč pomagajo odpraviti napetost v glavi. Dela Bacha in Vivaldija dokazano uravnavajo krvni tlak, Vivaldijeva glasba prav tako pozitivno učinkuje na paciente, ki obolevajo za epilepsijo, skladbe ruskega skladatelja Glinke so priporočljive za osebe s sladkorno boleznijo, Brahmsa bi morali poslušati ljudje z astmo, nespečnost pa premagujejo dela Mozarta, Bacha, Beethovna. Skladbe Dvořáka so priporočljive za tiste z nizkim krvnim tlakom, Mozartova dela pa izjemno pozitivno vplivajo tudi na zdravljenje erektilne disfunkcije.
Tudi za srce
Številne študije so med drugim pokazale, da naše srce obožuje glasbo. V devetletnih raziskavah univerze Maryland se je izkazalo, da so pacienti, ki so po posegu na srcu ali po srčni kapi poslušali glasbo, v primerjavi s tistimi, ki je niso, okrevali hitreje, pri njih je bil nižji krvni tlak, hkrati je glasba zmanjšala verjetnost ponovne kapi.
Za uspešno terapijo z glasbo je treba izbrati primeren žanr ter določiti glasnost in pravo tonaliteto, vse to pa prilagoditi individualnim potrebam. Takšen metodološki pristop se je za uspešnega izkazal pri 740 bolnikih pri okrevanju po srčni kapi, pri bolnikih, ki so prestali operacijo srca, in pri pacientih s povišanim krvnim tlakom.
To sicer ne pomeni, da bo dnevni odmerek Beethovna očistil arterije, lahko pa spodbudno vpliva na okrevanje po operacijah na srcu, po možganski ali srčni kapi, premaguje stres in pomaga pri zdravljenju depresije.
