Gibanje naj nahrani duha in telo

Glede na to, da v povprečju presedimo od sedem do devet ur na dan, je vadba za krepitev hrbta in zdravo držo izjemnega pomena. Najboljše vaje za ta predel telesa izhajajo iz pilatesa, joge in vključujejo veliko raztegovanja. Te spadajo v t. i. mind-body vadbe, ki vključujejo duha in telo ter tako na vseh ravneh blagodejno vplivajo na posameznika. Inštruktorica tovrstnih vadb Urša Tori je to jesen k nam pripeljala dve novosti. »Lansko jesen me je pot zanesla na stott pilatesov svetovni simpozij v Londonu, kjer so bile predstavljene zadnje novosti in svetovne smernice mind-body vadb, najbolj sta med navdušili total barre in zen-ga,« pravi Torijeva.

Pozneje se je udeležila še simpozija v New Yorku, kjer se je izobraževala pri najbolj zvenečih imenih med inštruktorji pilatesa, kot je na primer Moira Merrithew. »Na njeni delavnici sem nadgradila znanje z inovativnim principom poučevanja vadb in tako implementirala dozdajšnje znanje z novimi spoznanji o inovativnem programiranju, ki zavestno povezuje dušo in telo skozi vrsto gibalnih učnih tehnik.« To pridobljeno znanje zdaj prenaša naprej.

Za baletke 
brez predznanja

Total barre združuje elemente pilatesa, joge, vaj ob baletnem drogu, plesa in vaj za moč. Vadba izoblikuje dolge in tonizirane mišice, za to poskrbijo energične in dinamične vaje. Primerna je za vse, ki so si vedno želeli vaditi ob baletnem drogu, a nikoli niso plesali. Ker vključuje koreografske elemente, bodo delali tudi možgani. Poleg tega vključuje trening za moč in je zato izziv za roke, noge in trup, saj jih izjemno okrepi in ustvarja občutek podaljševanja mišic celotnega telesa. Podprta je z energično in ritmično glasbo, takoj ustvari željo po gibanju. Vadba je polna koreografskih gibalnih vzorcev (počepi, plieji, arabeske, predkloni, zakloni, plesni koraki – salsa, rumba ipd.), ki vključujejo baletne prvine in vadeče tekoče popelje skozi visokoenergične sekvence vadbene enote, ki udeležence napolnijo z energijo. Ure se popestrijo z žogicami, elastičnimi trakovi, tubami, utežmi. Vaditeljica Urša Tori pravi, da je največji izziv za vsakega posameznika vizualno privlačno in seveda pravilno izvedena vaja brez vidnega napora.

Popolna
 osredotočenost na telo

Če vam ni do skakanja in plesa in bi po napornem delovnem dnevu le prečistili misli, bo bolj primerna izbira zen-ga. Zen predstavlja iskanje naših notranjih doživljanj, joga pa simbolizira pot za dosego naših doživljanj. Zen in joga skupaj tvorita besedno skovanko zen-ga, torej učno strukturo, ki temelji na štirih tako imenovanih čuječnih gibalnih principih – dihanje, podpora, izkoristek, pretok. »Naučiti se želimo zavestno povezati naše telo in um in ga prenesti na področje gibanja. Skozi jasno izraženo namero in vizualizacijo (podajanjem jasnih napotkov) z zen-ga vadbo sprostimo napetosti v telesu (občutek zategnjenosti) in vnesemo jasnost v svoj um,« vadbo opiše Torijeva.

Vadeči spoznavajo osnovne mišične ovojnice v telesu. Pomagajo si z nazornim prikazom ovojnic, tako da jih primerjajo z elastičnimi trakovi, ki ležijo nad našimi mišicami in kostmi. »Tem večina sploh ne namenja pozornosti, saj vedno raztezamo le mišice in ne samih mišičnih ovojnic. Po izvajanju določenega gibalnega vzorca nato izvedemo razteg mišičnih ovojnic, gre za t. i. izkustvene vaje,« pravi vaditeljica. Spoznavajo miofascialne strukture. Ure zen-ga potekajo v tekočem ritmu, vadeči pa svoja spoznanja in izkušnje z lahkoto prenašajo v vsakdanja opravila in še bolj ozavestijo svojo držo in slabe gibalne vzorce. »Vadeče med uro povprašam, kaj konkretno čutijo, pa vedno dobim odgovor, da so povsem osredotočeni sami nase in lastno občutenje določenih mišično-skeletnih struktur, da sploh niso sposobni odgovoriti,« nam še pove Torijeva.