DEBELOST

Gibanje je nujno za otrokov razvoj

Objavljeno 09. maj 2015 12.00 | Posodobljeno 09. maj 2015 12.00 | Piše: Marija Mica Kotnik

Debelost je eden resnejših problemov sodobnega načina življenja v razvitem svetu.

Več gibanja, manj debelosti!

Bila je in, kot opozarjajo strokovnjaki, tudi ostaja velika težava, zato ni niti najmanj presenetljivo, da v teh dneh, ko zaznamujemo mednarodni dan gibanja in evropski dan debelosti, številne raziskave porazno ugotavljajo: vse manj je redno telesno dejavnih in vse več predebelih. Prav debelost pa je kriva za pet odstotkov vseh smrti na svetu. 

Evropska komisija je pred petimi leti razglasila prvi dan debelosti. Bržkone z dobrim razlogom, saj je strmo naraščanje števila ljudi s čezmerno telesno težo, ki kdaj presega meje še dopustnega in načne zdravje, k ukrepanju spodbudilo tudi politične organe na najvišji ravni. Ugotovitve, da se ljudje premalo gibljejo, so ustrezne politične in strokovne organe že prej prisilile, da razglasijo mednarodni dan gibanja. Oba dneva sta pravzaprav tesno povezana, saj večinoma redna telesna dejavnost zelo pomaga pri preprečevanju debelosti, a kaj ko vse strategije, sprejete na različnih ravneh in marsikje po svetu, še niso obrnile nevarnega trenda – vse manj je tistih, ki so redno telesno aktivni, na drugi strani pa strmo narašča število predebelih. Kot da je sodobni način življenja v razvitem svetu tako rekoč pohodil omenjene strategije in smernice ter vrsto ozaveščevalnih akcij.

Vsaj eno uro na 
dan vse dni v letu

Po priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije bi morali biti zmerno do intenzivno fizično aktivni vsaj eno uro na dan vse dni v tednu (in letu), saj je gibanje ključno – predvsem za otrokov razvoj, zdravje in splošno dobro počutje ter kognitivne sposobnosti, preprečuje zgodnji začetek večine kroničnih nenalezljivih bolezni v dobi mladostništva in varuje pred razvojem različnih odvisnosti. Ena od raziskav je pokazala, da je v Sloveniji redno telesno aktiven le vsak peti mladostnik med enajstim in petnajstim letom, pa tudi da so fantje v vseh starostnih obdobjih bolj telesno dejavni kot dekleta.

Nič manj nezanimivi niso podatki iz sosednje Hrvaške, kjer je nedavna raziskava agencije GfK pokazala, da ima več kot polovica odraslih Hrvatov prekomerno telesno težo, med njimi je 16 odstotkov debelih, 40 odstotkov pa nad zgornjo mejo normalne telesne teže, in še, da je največje zvišanje števila oseb s prekomerno težo v zadnjih štirih letih med mladimi od 15 do 35 let. Analitiki so še dodali, da so med raziskavo o tem, ali se državljani poskušajo znebiti odvečnih kilogramov, ugotovili, da je slaba četrtina Hrvatov jeseni in pozimi poskusila shujšati, preostali s prekomerno težo pa niso niti poskušali poskrbeti za postavo in zdravje. Pa še to: leta 2010 je bilo na Hrvaškem 15 odstotkov debelih oseb in 35 odstotkov prekomerno težkih, zdaj je debelih za en odstotek več, prekomerno težkih pa za pet odstotkov več.

Več debelih, več neaktivnih, več bolezni

Ne le številne študije in raziskave, tudi vse več zdravnikov opozarja, da ob povišani telesni masi strmo narašča pojavnost srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, tudi nekaterih oblik rakavih bolezni, ne nazadnje težav s sklepi, okvar, predvsem spodnjega dela hrbtenice in nosilnih sklepov, kolkov in kolen. Nezanemarljivi niso niti psihološki dejavniki v smislu slabše samopodobe, anksioznosti in večje nagnjenosti k depresiji. Da je gibanje eno najustreznejših zdravil za stres, je že precej časa znana ugotovitev in priporočilo. Obenem je tudi najustreznejše (in bržkone najcenejše) zdravilo!

Gibanje je najpomembnejše v prvih letih življenja, takrat otrok pridobi navade, ki ga bodo spremljale vse življenje, z redno rekreacijo pa lahko veliko pripomore k duševnemu in telesnemu zdravju. Zato ni malo strokovnjakov, ki priporočajo, naj predšolski in šolski otroci čim manj mirujejo: starši naj jih spodbujajo k vsaj petnajstminutni hitri hoji vsak dan, izogibajo naj se uporabi prevoznih sredstev in se raje sprehodijo do cilja, pri izbiri popoldanskih dejavnosti pa naj imajo prednost športne.

Indeks telesne mase

Človek po zdajšnjih standardih velja za čezmerno prehranjenega, če njegov indeks telesne mase (ITM je telesna masa v kilogramih, deljena s kvadratom telesne višine v metrih) presega 25, oziroma za debelega, če njegov ITM presega 30. Ljudje z ITM nad 40 spadajo med ekstremno debele. Normalni indeks telesne mase se giblje med 18,5 in 24,9; kdor ima ITM 18,5 ali manj, je podhranjen.

Polovica predebelih

Več kot 2,1 milijarde prebivalcev našega planeta – kar je skoraj 30 odstotkov populacije – je pretežkih ali predebelih, kakor kaže, pa bo to število še naraščalo: do leta 2030 naj bi bila taka že polovica zemljanov! Debelost je po ugotovitvah analitične družbe McKinsey Global Institute kriva za pet odstotkov vseh smrti na svetu in podobno negativno učinkuje na svetovno gospodarstvo kot kajenje in oboroženi konflikti. Mnogi strokovnjaki priporočajo, naj predšolski in šolski otroci čim manj mirujejo.

Deli s prijatelji