Gibalne sposobnosti naših otrok

Rezultatska krivulja gibalnih sposobnosti slovenskih učencev in dijakov se je v zadnjih dveh letih zasukala rahlo navzgor, a je daleč od t. i. zlatega obdobja razvoja mladih v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. To kažejo analize meritev telesnega in gibalnega razvoja, ki jih na fakulteti za šport spremljajo na podlagi podatkov iz športnovzgojnega kartona učencev in dijakov že 25 let, na vzorcih populacije pa več kot štiri desetletja.

Prof. dr. Janko Strel, eden od avtorjev raziskave, imenovane tudi SLO-FIT, je ponosen, da je v bazi več kot milijon Slovencev, kar v svetu nima primerjave. »Namena sta dva: vidimo, kam gredo slovenski trendi, na podlagi podatkov iz športnovzgojnega kartona lahko otrokom in mladostnikom strokovno pomagamo in jih usmerjamo. Izpolnjujejo ga vse slovenske osnovne šole, zajete je več kot 95 odstotkov populacije. Zahvala gre pisnemu soglasju staršev za merjenje. Ponosni smo na to, ker je večji odziv staršev do spremljanja telesnega in gibalnega razvoja kot do obveznega cepljenja, ki je zakonsko predpisano. V srednjih šolah je stanje zadovoljivo, v tem segmentu je odziv po gimnazijah več kot 80-odstoten, v poklicnih šolah je nekaj nad 50 odstotkov vključenih dijakov v projekt športnovzgojni karton.«
 

Prof. dr. Janko Strel, dolgoletni sodelavec v projektu športnovzgojni karton. Foto: Jože Suhadolnik

Kako gibalno sposoben je vaš otrok?

Meritve športnovzgojnega kartona prinašajo koristne informacije o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine. Janko Strel ugotavlja, da učitelji še premalo obveščajo starše o teh rezultatih, a tudi starši bi se zanje lahko bolj zanimali. Spodbuja jih, naj zdaj, ob koncu šolskega leta, prosijo za športnovzgojni karton, vključno z njegovo grafično ponazoritvijo. »Hitro bodo videli, kakšen je telesni in gibalni razvoj otroka.«

Za športnovzgojni karton izvajajo enajst meritev. Tri so telesne. »Starši naj bodo pri razbiranju rezultatov pozorni na stolpec, ki je najvišji, in otroka pohvalijo, toda posebej naj se osredotočijo na najnižjega. Običajno je to tek na 600 metrov ali vesa v zgibi ali kožna guba,« pojasni sogovornik. Opozori, da so današnji učenci in dijaki v teku na 600 metrov povprečno za dobrih devet sekund počasnejši, kot so bili pred dvajsetimi leti. To kaže na nižjo raven njihove splošne vzdržljivosti. »Treba je biti zavzet in preudaren: na eni strani je aerobna zmogljivost srčno-žilnega in dihalnega sistema, na drugi razsodnost postopnega razporejanja moči. Začeti je treba načrtno. Počasi. Ko telo spravim v tek, še malo stopnjujem, če sem prehiter, upočasnim. To zahteva dosti znanja in osebne zrelosti. Tečem, dokler imam dovolj kisika. Večina otrok ne zna postopno vlagati energije, temveč le nepremišljeno eksplodira.«

Sogovornik opozori na še eno dejstvo, podkrepljeno z raziskavo, namreč kako šibek člen so starši pri aktiviranju otrok. »Prvega septembra so najbolj zanemarjeni, debeli in najmanj vzdržljivi. V prostem času se premalo gibajo. Pri prostočasnih dejavnostih v počitniških mesecih sta odpadla elementa narave in spontanost, zato porabijo manj energije kot čez šolsko leto. Včasih smo se ogromno 'prelajahali' in tako vzdrževali kondicijo. Letne počitnice so pravi čas za razvoj telesnega in gibalnega razvoja otrok.«

Zlate maturantke

Prof. dr. Janko Strel poudarja, da imajo otroci lepe možnosti za uspešnost, če dobro tečejo na 600 metrov.

Dokaz za telesni in gibalni razvoj? »Samo dve besedi sta: zlate maturantke,« je prepričljiv Janko Strel. »Njihova gibalna zmogljivost je na višji ravni od perspektivnih športnic na športnih oddelkih slovenskih gimnazij. Maturantke najbolj odstopajo v aerobnih zmogljivostih, ki jih sicer merimo s tekom na 600 metrov. Torej, njihova zmogljivost sprejema in porabe kisika je enormna. Z energijo se lahko igrajo. Imajo tudi izjemno mišično moč,« našteva Janko Strel. »Vzdržljive in sproščene so. Poleg tega imajo dobre rezultate v dotikanju plošče z roko, po domače tapkanju. Visok motorični potencial ima skupne osnove s kognitivnim funkcioniranjem. Njihovi mišični in aerobni fitnes ter regulacijski mehanizmi gibanja so fenomenalni. To je ob motivaciji podlaga za siceršnjo uspešnost v življenju.«

Prav pri omenjenih komponentah je ogromno slovenskih otrok in mladostnikov v čedalje slabšem položaju. »Tu je največji padec. Upadi so relativno močni: pri aerobnem fitnesu za okoli 10 odstotkov, pri mišičnem fitnesu pa za kar 50 odstotkov v 40 letih.« Kaj to pomeni, če je gibalna sposobnost dokazano povezana z zdravjem, učno uspešnostjo, socializacijo? Sogovornik je neomajen: »Zaradi pomanjkanja energije se zmanjšuje kakovost življenja v odraslosti. Prosti čas ni izkoriščen. Je nekaj, kar je životarjenje. Ljudje nimajo polnega življenja, in to ni posebej odvisno od standarda ali česar koli, na kar se radi obešamo, ko tarnamo, temveč od filozofije, ki jo imamo. Svojega telesa ne smemo zlorabljati.«

Vse je manipulacija – negativna ali pozitivna

Družba, v kateri živimo, je družba, v kateri je naprodaj domala vse. »Ljudje mislimo, da smo svobodni, a smo vsak dan manj. S človekom se manipulira zelo na veliko,« je jasen Janko Strel. Kako skrb vzbujajoča je statistika, da je bistveno več športno pasivnih ljudi kot aktivnih? »Če bi se ukvarjali s športom polovico tega časa, kot ga gledajo, bi bilo vse v najlepšem redu, še zlasti pri moških,« trdi Janko Strel. »Komercialni šport je najbolj zmanipuliran v Ameriki, Angliji, Španiji, Italiji in Grčiji. Obenem je v omenjenih državah najbolj mizeren standard gibalnega in telesnega razvoja mladine. Tudi v Sloveniji imamo nekaj takšnega. Linija od Murske Sobote do Kopra, z malenkostno izjemo Ljubljane, je izjemno uspešna v komercialnih športih. In v njej je tudi gibalni razvoj otrok na najnižji ravni. Komercialni šport je predvsem v funkciji porabe časa in denarja, in ne v funkciji zdravja. Ne razumite me narobe, nič nimam proti užitku ob spremljanju tekme, denimo nogometa. Manipulacija je, ko privolim, da bom pasiven gledalec, in pozabim, da jaz obstajam,« pravi dolgoletni sodelavec v projektu športnovzgojni karton.

Gibalno nekompetentnih je 15 odstotkov otrok

Rezultati športnovzgojnega kartona kažejo, da se povečuje delež športno nadarjenih otrok – z več kot osmimi odstotki prevladujejo dekleta –, vendar se je v dobrih dvajsetih letih za trikrat povečalo število otrok, ki so gibalno nekompetentni in ogroženi z vidika zdravja in kakovosti življenja. »To je ključni problem Slovenije,« je jasen Janko Strel. »Torej da imamo v posameznih starostnih skupinah že okoli petnajst odstotkov otrok, ki niso v stanju slediti procesom v šoli. Po moji domnevi se niso sposobni koncentrirati vseh 45 minut. Po približno pol ure so samo še steklene oči, ki vegetirajo.« Razlog? »Miselni procesi imajo podlago v fizični zmogljivosti. Brez energije in kisika ni mogoče ustvarjati,« niza Janko Strel. »Pomislimo zdaj, koliko ljudi potencialno ne bo končalo šolanja oziroma zelo slabo, bodo načelno brezposelni, na delovnem mestu bodo res težko zaslužili minimalno plačo. To so dejstva!«

Zdravje, znanje, zadovoljstvo

Na telesni in gibalni razvoj otrok in mladostnikov je mogoče vplivati. »Športna vzgoja v šoli je le en element. Za pospeševanje gibalnega razvoja lahko največ storijo starši,« pove Janko Strel, ki je kritičen tudi do nepripravljenosti, mogoče nesposobnosti, nepoznavanja športa, zdravstva in šolstva. Ta področja so vsaksebi, kot da ne vedo, da so soodvisna. »Rešitev je v integraciji. Slovenci imamo rezervo. Nič ni res, da smo nemogoči za te stvari. In šport je področje povezovanja.« Sogovornik ne skriva, da učni načrt seveda je napisan v duhu zdravja, znanja in zadovoljstva. »A v praksi je v ospredju zadovoljstvo, ker je diktat staršev močan in številni učitelji so podlegli. Na drugi strani je pritisk lokalnega okolja, ki v ospredje postavlja elemente komercialnega športa. Ni pa dejavnika, ki bi podpiral šport za zdravje. Povezave med zdravnikom in profesorjem športne vzgoje ni. Morala pa bi biti zaveznika.«

Šport za zdravje

Posebno pri moških je športna rekreacija v sodobnosti preveč zašla v užitek. Vadba pa je učinkovita, če je dovolj intenzivna. »Razlika med športno in telesno dejavnostjo je v tem, da imamo pri prvi sistematični pristop (cilj, vsebina, metoda, obremenitev, vrednotenje) k spremembi gibalnega in telesnega razvoja. Ja, šport je sestavina telesne dejavnosti, toda če ljudje samo malo migajo, to nima večjega učinka na gibalno zmogljivost. Vemo, da se spreminja aerobna funkcija, ko dosežemo od 70 do 80 odstotkov maksimalnega srčnega utripa. Mišična masa se razvije pri maksimalnih obremenitvah,« pove Janko Strel. Laično je to, ko se preznojimo. »Vemo, kako se razvije gibljivost: ko pri izvajanju vaj čutimo nekaj bolečine.«

Prehrana in debelost

Ocene so, da je mladina danes od dve do tri ure na dan manj telesno dejavna, kot je bila pred 20 leti. Po podatkih se je tudi število debelih otrok najmanj podvojilo. Janko Strel opozarja, da na razvoj otroka in debelost ni dovoljeno gledati parcialno. »Otrokom nikakor ni pametno omejevati hrane. Za božjo voljo, hrano potrebujemo. Tudi telo devetdesetletnika, denimo, se še obnavlja. Ko merimo, koliko je gibalne aktivnosti z visoko učinkovitostjo pri otrocih in mladostnikih, je je morda dve, tri minute na dan, moralo pa bi je biti deset ali petnajst minut. Zdrav telesni in gibalni razvoj zagotavljata najmanj dve uri zmerne telesne dejavnosti vsak dan. Veliko? Če seštevamo segmente v 24 urah, je to manj kot deset odstotkov,« je jasen Janko Strel. »Ker otroci tega nimajo, se redijo. Povprečno nosi vsak pet kilogramov preveč telesne mase, ki odpade na maščobo. Pristopi k hujšanju so napačni zaradi prevelikih obremenitev na začetku. Najprej je treba povečati mišično moč za vzdrževanje normalnega stanja v sklepih. Ko telo zmore obvladovati gibanje, so na vrsti obremenitve. Mišični in aerobni fitnes je podlaga za dober telesni fitnes. Brez tega ne gre. Mišična masa je izjemno velik porabnik energije. Tisti, ki ima veliko mišične mase, lahko je, ker tudi ponoči kuri energijo. Problem hujšanja je, da ljudje izgubijo mišično maso in potrebujejo še manj energije za osnovni metabolizem. Tudi če manj jedo, se vseeno redijo. To je zanka. Shujševalne kure so izključno komercialni hit.«

Danes šport vodijo ženske

Janko Strel ne skriva, da je zaskrbljen za perspektivo slovenskih moških. »Izhajam iz tega, da je v zadnjih 25 letih gibalna zmogljivost ženskega dela populacije – od 6. do 18. leta – v rahlem vzponu. Fantje pa so bistveno manj zmogljivi kot pred četrt stoletja. Nastale so škarje: fantje dol, dekleta gor. To je dejstvo.« Zakaj se je to zgodilo? »Fantje izbirajo izključno športe, ki so komercialno najbolj uspešni. Seveda z vidika razvoja lahko dajo pozitivne rezultate, vendar ga ne, zaradi teženja k zabavi in užitku. Oni igrajo nogomet, a njihove motorične sposobnosti niso ustrezno razvite, da bi lahko usvojili pravilno strukturo gibanja. A kaj zato. Pomembno je, da nabijejo žogo in da sodelujejo. «

Sogovornik nadaljuje, da se pri dekletih pozna, kako so matere odigrale svojo vlogo. »Ko sem začel svojo profesionalno pot, je bila na štiri moške športno aktivna ena ženska. Zdaj jih je pet na štiri moške. To je enormno povečanje. Danes šport vodijo ženske. To prenašajo tudi na hčerke. Ne le da se več žensk ukvarja s športom, pomembneje je, da so izbrale bistveno boljše vsebine, vsebine, ki so blizu zdravju. To so tek, hoja, kolesarjenje, plavanje, pohodništvo, fitnes. Pri ženskah je tudi pomembno, da se pustijo učiti, udeležujejo se vodenih vadb strokovnjakov. Moški vse vedo. Vržeš jim žogo in so se pripravljeni za njo poditi! Tudi ko to zanje ni več primerno, ker se lahko poškodujejo. Na kratko: ženske znajo presoditi, ko gre za izbor. Zanimajo jih zdravje, estetika in lepota, moške pa agresivnost in užitek. Bojim se za družbo kot takšno, ker bo slabo izkoristila potencial moških. Posledice bodo najbolj nosile ženske, ker ne bodo imele ustreznega partnerja.«