Razmerje med mladimi in starejšimi bo takrat še vedno v korist mladih rodov, vendar zgolj zaradi starostne sestave prebivalstva v manj razvitih delih sveta. Slovenija ni in ne bo izjema.
Ustrezna in redna vadba koristi vsakemu človeku, ne glede na starost in zmožnosti. Rekreacija pri štiridesetih, petdesetih ali šestdesetih je po mnenju strokovnjakov podobna varčevanju denarja na stara leta. Pri tem je ključnega pomena, da se posameznik naložbe v dobro počutje in zdravje loti čim bolj zgodaj. Stroka pomirja in trdi, da nikoli ni prepozno za začetek, saj lahko tudi starejši z redno vadbo dosežejo veliko. Dokazano je, da so aktivni ljudje v zrelejših letih manj dovzetni za težave in bolezni, kot je sladkorna bolezen, pa tudi za srčni infarkt in možgansko kap. Tudi osteoporoza je na tem seznamu, redna aktivnost, v mejah, ki si jih določi posameznik po posvetu s strokovnjakom, omogoča trše kosti in bolj napete mišice. Ne nazadnje pa se z gibanjem dviguje samozavest, zmanjšuje depresija in tudi spanec je boljši.
Obstaja precej znanstvenih dokazov, da so fizično močnejši bolniki z artritisom odpornejši proti posledicam bolezni oziroma nimajo hudih bolečin. Velja tudi nasprotno: če ste bili v mladih letih dejavni, pa ste se sčasoma polenili, ne morete pričakovati, da bo vaše telo brez težav prenašalo številne nadloge, ki jih prinaša starost. Zato zdravniki priporočajo, da starostniki vsak dan delajo raztezne vaje in vaje za moč ter se ukvarjajo z aerobiko. Zaradi pričakovanih težav s kostmi in sklepi naj raje izberejo športe, pri katerih ti deli telesa pretirano ne trpijo. Ste vedeli, da se pri tistih, ki se redno ukvarjajo z rekreacijo, za četrtino (25 odstotkov) zmanjšuje čas okrevanja in zdravljenja? Zdravo in močno telo se pač neprimerno lažje bori proti okužbam, boleznim in ranam. Zato je modro upoštevati priporočilo, da bi morali starejši na dan opraviti najmanj 20 minut telesnega gibanja z zmerno intenzivnostjo ali 10 z večjo intenzivnostjo. Seveda je treba izbrati vaje, pri katerih lahko brez težav nadziramo amplitudo giba, poiskati položaje, pri katerih ni težav z ohranjanjem ravnotežja in je telo sproščeno. Samo tako se namreč lahko osredotočimo na del telesa, s katerim delamo.
Hoja, plavanje, kolesarjenje
Procesov staranja ni mogoče ustaviti, lahko pa jih ublažimo s primerno hrano v količini, potrebni za normalno telesno maso, in ustrezno telesno dejavnostjo. Kombinacija neprimerne prehrane, pomanjkanja telesne aktivnosti in kajenja je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) vzrok za skoraj 80 odstotkov prezgodaj nastalih bolezni srca in ožilja. Zato – z medicinskega stališča – zmerna telesna aktivnost odločno pripomore h krepitvi občutljivosti za inzulin, kar znižuje raven krvnega sladkorja. Spremeni se t. i. profil plazemskih lipidov, poveča se razmerje koncentracij med holesteroloma HDL (dobrim) in LDL (slabim), seveda v korist prvega. Telesna dejavnost poveča lipolitično dejavnost kateholaminov, kar pomeni, da ima nasprotni učinek od staranja. Gibanje vpliva tudi na boljši oziroma učinkovitejši odziv imunskega sistema telesa, prav tako pomembnega dejavnika staranja, ki določa življenjsko dobo posameznika.
Hoja, tudi planinarjenje, je dobrodošla aktivnost. Pri hoji, povedo strokovnjaki, je aktivnih več kot 200 kosti našega telesa in vseh 600 mišic, ki sestavljajo naš mišični sistem. Hitrejša hoja krepko poveča srčni utrip. Tudi plavanje je odlična vadba za starejše, saj so pritiski na kosti in vezi manjši kot pri katerem drugem športu. Plavanje je celosten šport, pri katerem plavalec aktivira vse mišice. Ta oblika gibanja skladno razvija in oblikuje telo, razbremenjuje hrbtenico in ugodno vpliva na srce in ožilje. Pretok krvi v telesu je v vodoravnem položaju boljši kot v pokončnem, skeletne mišice so manj obremenjene, sklepi niso izpostavljeni pritiskom. Delo je ritmično, ob globokem dihanju se povečuje venski priliv v srce, s čimer se porabi manj energije za potiskanje krvi v srce. Povečan delež vlažnosti nad vodo olajša dihanje tistim, ki imajo težave z dihali. Ob primernih obremenitvah je tudi učinkovito rehabilitacijsko sredstvo po srčnem infarktu, izpahu kolkov in različnih okvarah hrbtenice. Je odlična terapija za tiste, ki imajo težave s sklepi in čezmerno telesno težo. Pa še na spanje ugodno vpliva. Plavanje je priporočljivo za vse starostne skupine. Podobno je s kolesarjenjem, ki je prav tako priporočljiv način rekreacije in utrditve zdravja (tudi) v starejših letih. Da blagodejno vpliva na delovanje imunskega sistema, trdijo znanstveniki že dolgo: je odlična, učinkovita in razmeroma poceni preventiva pred različnimi boleznimi sodobnega časa; ni je mišične skupine, ki ne bi dejavno sodelovala pri poganjanju pedal. Slednje je sicer naloga nožnih mišic, zraven pa aktivno sodelujejo tudi trebušne in hrbtne, ki skrbijo za stabilnost telesa. Mišice rok in zapestja skupaj s krmilom telesu zagotavljajo dodatno oporo, kar pripomore k večji elastičnosti, moči in vzdržljivosti celotnega mišičnega sistema.
In kaj strokovnjaki odsvetujejo? Pri odgovoru na to vprašanje so si zdravniki in fizioterapevti enotni. Starejši se morajo izogibati težjih vaj v telovadnicah, še posebno tistih, zaradi katerih najbolj trpijo kolena in gležnji. Prav zaradi teh je lahko največ težav z vratom in hrbtenico.
Spremembe po šestih tednih Ameriška strokovnjakinja za telesno vadbo Andrea Metcalf, ki proučuje vpliv telesne dejavnosti na starejše, je že pred časom pojasnila, da že vsakodnevna desetminutna vadba dobro vpliva na počutje in telesno pripravljenost. »Pozitivni učinki vadbe se pokažejo zelo hitro, zato nikoli ni prepozno za začetek,« je dejala Metcalfova. Po njenem mnenju se vidne telesne spremembe pokažejo že po šestih tednih. |