Vsaka generacija ima svoje vrednote, ki so pogojene z lastnimi izkušnjami in seveda dediščino staršev. Doslej je veljalo, da mlajši ljudje politično gravitirajo večinoma proti levici, torej zagovarjajo socialno državo, so manj sovražni do priseljencev, bolj naklonjeni enakosti spolov in bolj tolerantni do homoseksualcev. Z leti in staranjem se orientacija nazorov pomakne proti desnici, kar že od nekdaj potrjujejo analize volitev in strategije volilnih kampanj. Zadnja leta je značilna zelo nizka volilna udeležba najmlajših volivcev, ti delujejo zelo apatično in neusklajeno. Njihovo nezanimanje za aktualno politiko mnogi pripisujejo splošni naveličanosti in razočaranju, vendar strokovnjaki opozarjajo, da smo priče močnemu premiku vrednot in novi generaciji mladih, ki so jo imenovali generacija jaz.
Že ime pove, da gre za generacijo, ki se predaja skrajnemu individualizmu, občutek za kolektivno je zelo šibak, to pa razkrivajo tudi ankete, ki so osupnile raziskovalce; čeprav gre za skupino mladih med 18 in 24 leti, ki tako rekoč nima možnosti, da bi se dokopala do lastnega stanovanja, in veliko težje dobi zaposlitev, so njihovi nazori zelo naklonjeni tradicionalnemu razumevanju desnice: kar 48 odstotkov vprašanih je prepričanih, da socialno pomoč prejemajo ljudje, ki so preveč leni, da bi delali, med starejšimi od 65 let pa tako meni le 25 odstotkov vprašanih. Nekaj podobnega dokazuje odgovor na vprašanje, ali je pomembno poznati svoje sosede: kar 24 odstotkov mladih je odgovorilo z ne, v skupini starejših pa tako meni skromnih 11 odstotkov. Podobne rezultate so preiskovalci dobili na vprašanje o naklonjenosti javnemu zdravstvu.
Poznavalci različnih strok so poskušali najti razlog za tovrstno nepovezanost generacije jaz z družbo in prejšnjimi generacijami. Zanima jih, zakaj je mladina postala tako brezsrčna in odklonilna do solidarnosti, zakaj se zateka v individualizem in zakaj je njena nacionalna zavest tako nizka. V Veliki Britaniji je bila med mandatom Margaret Thatcher približno tretjina ljudi prepričana, da je socialna država preveč potrošna, danes pa to stališče druži več kot polovico vprašanih. Najbolj socialno ozaveščena je predvojna generacija, ki je prav zaradi izkušnje pomanjkanja in grozot, bojevanja utrdila kolektivizem in pripadnost, vse naslednje generacije pa se čedalje bolj oddaljujejo od teh vrednot. Po nekaterih razlagah naj bi obrat sledil zaradi globalizacije in interneta. Posamezniki so lahko zelo dejavni pri reševanju določenih problemov na drugem koncu sveta, kaj se dogaja pred njihovim pragom, pa jih le malo briga. Njihovo družabno okolje ni omejeno z nacionalnimi mejami, temveč ga sestavljajo posamezniki z enakimi interesi iz vseh kotičkov sveta. Z odsotnostjo lokalne povezanosti je manjša tudi odgovornosti do bližnjega, ni več dejavnikov združevanja, zato mladi čedalje pogosteje živijo sami – neka študija je razkrila, da čedalje pogosteje tudi obedujejo sami.
Poznavalci so prepričani, da bi morala levica znova vzpostaviti stik z mladimi in jim ponuditi rešitve za aktualne probleme, če jih hoče privabiti na volišča – če bi kdo obljubil stanovanja, bi zagotovo pritegnil njihovo zanimanje. Le vprašanje časa je, kdaj bodo prebudili in ogovorili tega spečega zmaja, ki očitno že lep čas kuha zamero.
