V raziskavi, v kateri je sodelovalo 480.000 posameznikov, starih od 30 do 70 let, je bilo dokazano, da je mogoče z uživanjem pikantne hrane 3- do 7-krat tedensko za 14 odstotkov znižati verjetnost prezgodnje smrti. Tisti, ki pekočo hrano jedo dvakrat na teden, to zmanjšajo za 10 odstotkov. Največ zaslug za to imajo pekoče paprike. Te vsebujejo alkaloid kapsaicin, ki zavira vnetne procese v organizmu, zmanjšuje verjetnost nekaterih oblik raka, varuje pred boleznimi srca in pred boleznimi dihal.
Še drugi zaščitniki
Med hrano, ki zagotavlja daljše življenje, sodi tudi jagodičevje, ki zmanjšuje verjetnost degenerativnih bolezni, med katere sodijo alzheimerjeva in parkinsonova bolezen ter multipla skleroza. Pri tem so zlasti učinkovite borovnice, maline in robide, saj vsebujejo veliko flavonoidov in antocianinov. Zaščitno vlogo imata še vitamina A in C, ki sta prav tako znana po svojem antioksidativnem delovanju. Tako kot sveže je učinkovito tudi zamrznjeno jagodičevje.
Ne gre pozabiti na jagode. Te preprečujejo prezgodnje staranje in številna obolenja.
Vsebujejo naravne fenole, ki so izjemno učinkoviti pri preprečevanju vnetnih procesov, blažijo bolečine in nimajo stranskih učinkov, zaradi flavonoidov pa zavirajo nastanek in rast rakavih celic in preprečujejo njihovo sposobnost množenja.
Dobrodošle stročnice
Izjemno vlogo pri zaščiti zdravja imajo stročnice, med njimi je na prvem mestu fižol. Stročnice zmanjšujejo verjetnost kroničnih obolenj, zavirajo nastanek sladkorne bolezni in varujejo pred boleznimi prebavil. Mnogi se jim izogibajo zaradi napenjanja, a to ob rednem uživanju po dveh dneh izgine. Fižol bi moral biti na jedilniku tri- do štirikrat tedensko. Vlaknine v njem pomagajo tudi pri uravnavanju krvnega tlaka, znižujejo količino slabega holesterola, zagotavljajo sitost in varujejo pred sladkorno boleznijo.
Živila za dolgo življenje
Brokoli. Vsebuje številne antioksidante, kot so flavonoidi, fenoli in karotenoidi. Fitokemikalije indoli in glukozinolati imajo prav tako izjemen protirakav učinek. Nezanemarljiv vpliv na zdravje imata tudi vitamin C in folna kislina (vitamin B9).
Ribe. Zaradi maščob omega 3. Te med drugim varujejo zdravje srca in ožilja ter s tem manjšajo verjetnost ateroskleroze.
Zeleni čaj. Za pozitiven vpliv na zdravje so zaslužni polifenoli, zlasti epigalokatehingalat (EGCG), ki je znan po močnem antioksidativnem delovanju.
Olivno olje. Zaradi edinstvene sestave in polifenolov varuje pred številnimi degenerativnimi boleznimi in zavira proces staranja.
Lupinasti plodovi. Bogati so s kakovostnimi maščobami, vitaminom E ter vlakninami in lahko ob rednem uživanju zmanjšajo verjetnost prezgodnje smrti za 20 odstotkov.
Jagodičevje. Zaradi antioksidantov, železa, kalija, prehranskih vlaknin, folne kisline ter fitokemikalij. Zavira nastanek alzheimerjeve in parkinsonove bolezni.
Čokolada. Zlasti temna vsebuje antioksidante, ki dokazano zmanjšujejo verjetnost bolezni srca in ožilja.
Špinača. Ohranja zdravje kosti v vseh starostih, vsebuje kalcij in vitamin K, ki koristita kostem in sklepom.
Korenje. Namesto slanih prigrizkov si privoščite korenje. Likopen in betakaroten ter drugi močni antioksidanti v njem varujejo vid in kožo ščitijo pred vplivi sončnih žarkov.
Oves. Vlaknine v ovsu manjšajo količino slabega holesterola, varujejo zdravje prebavil in pomagajo pri regeneraciji celotnega organizma.
Ječmen. Vsebuje 35 odstotkov nenasičenih maščob, ki v krvi zmanjšujejo količino slabega holesterola in tako varujejo srce.
Kefir. Številka ena med mlečnimi izdelki, priporočljiv je za zdravje kosti, kože, varuje pred vnetnimi procesi in celo pred depresijo.
Grozdje. Polifenoli iz grozdja varujejo pred prezgodnjim staranjem ter ščitijo srce in ožilje.
Ribje olje. Maščobe omega 3 zavirajo pojav depresije, ohranjajo spomin in spodbujajo nastajanje novih možganskih celic.
Rdeče vino. Kozarček (največ dva) na dan ohranja zdravje krvnih žil in pripomore k zniževanju krvnega tlaka ter zdravju srca.