V Sloveniji je približno 1300 aktivnih fizioterapevtov, kar pa očitno ne zadostuje, saj je treba na prvi pregled pogosto čakati tudi po več mesecev (zlasti pri kroničnih težavah, npr. zaradi posledic degenerativnih sprememb na hrbtenici). Za lažjo predstavo: v največjem zdravstvenem domu pri nas (ZD Ljubljana, ki ima šest enot) jih je zaposlenih približno 50, pa kljub temu ne zmorejo zadostiti vsem potrebam. Tako je marsikdo prisiljen v plačljivo fizioterapevtsko obravnavo ali na dolgotrajno čakanje, saj si vsi ne morejo privoščiti samoplačniške storitve. Podobno je po drugih krajih.
Gabrijela Starc, predsednica Združenja fizioterapevtov Slovenije pravi, da je pri nas na 10.000 prebivalcev približno šest fizioterapevtov, kar nas uvršča na 17. mesto med 23 evropskimi državami (Finska, Norveška, Švedska, Belgija, Danska, Nizozemska, Nemčija, Francija, Islandija jih imajo med 12 in 20 na 10.000 prebivalcev). Imamo torej premalo usposobljenega kadra? »Ne, ustrezno izobraženih fizioterapevtov je dovolj, problem je drugje. Odgovorni za stanje v slovenskem zdravstvu so nedvomno politiki, od katerih pričakujemo, da bodo z denarjem, namenjenim zdravstvu, ki pa ga je verjetno premalo, sposobni organizirati zdravstvo razvite Evrope. Vemo, da so recimo Skandinavci bolj suhi, verjetno zato tudi bolj zdravi, pa jim država zagotavlja trikrat več fizioterapevtov. Tam tudi nimajo zasebnih šol za fizioterapevte in ne prepuščajo kinezioterapije (zdravljenje s pomočjo gibanja) neustreznemu kadru, npr. manualnim terapevtom, medicinskim sestram.«
Svetovni dan fizioterapije Letošnji je posvečen temi »Telesna dejavnost vse življenje«. Kako pomembno je gibanjem za zdravje, se slovenski fizioterapevti dobro zavedajo, saj se z bolniki, ki trpijo zaradi kroničnih bolečin in negativnih posledic lagodnega življenja, srečujejo vsak dan. Telesna dejavnost izboljša vzdržljivost srca in ožilja ter mišično zdravje in zmanjša tveganje za številne nenalezljive kronične bolezni, kot so srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen tipa 2. Kdor je v boljši telesni pripravljenosti, si po poškodbi ali bolezni tudi lažje in hitreje opomore. |
Ni vsak fizioterapevt
Ustrezno izobraženih fizioterapevtov je torej dovolj, vendar jih je premalo zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih, poleg tega imajo visoke normative in se morajo vsakodnevno ukvarjati pretežno s težkimi bolniki, zato jim zmanjkuje časa za preventivo, zdravstveno vzgojo in podobno. Trenutno stanje tako pripomore k zatekanju ljudi k zasebnikom, tudi k nenadzorovanim alternativcem in zdravilcem, pravi sogovornica.
V združenju si želijo, da bi prebivalstvo Slovenje imelo Evropi primerljivo, kakovostno in varno fizioterapijo, zato predlagajo več sprememb: uvedbo licenc, neposreden dostop do fizioterapije (brez napotitve zdravnika), zagotovitev fizioterapije na domu (pomembno zlasti za starejše), vključitev fizioterapevtov v vse programe za preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacijo obolenj in poškodb (s tem bi preprečili, da bi pri nevroloških, ortopedskih, travmatoloških, internističnih, onkoloških, ginekoloških in drugih bolnikih zahtevne fizioterapevtske obravnave, kot je kinezioterapija, izvajali kadri brez ustrezne klinične fizioterapevtske izobrazbe). Predsednica ZFS opozarja še na premalo fizioterapevtov v domovih starejših občanov, kjer mora po veljavnih normativih eden skrbeti kar za 200 stanovalcev. »Tam zaposleni fizioterapevti so zdravstveni in ne socialni delavci, zato njihovo delovanje v bodoče ne sme več urejati Ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti.«
