Enost uma in telesa

Omogočilo bo tudi tistim, ki jim je tuja, da spoznajo starodavno modrost ter lepoto joge in njenega izročila. Joga je neprecenljivo darilo starodavne indijske tradicije. Uteleša enost uma in telesa, misli in dejanj, omejitev in izpolnitev, harmonije med človekom in naravo in holističnega pristopa k zdravju in dobremu počutju. Pri jogi ne gre le za vadbo, ampak za raziskovanje občutka enosti s samim seboj, s svetom in naravo. S spremembo življenjskega sloga in ustvarjanjem zavedanja nam lahko pomaga pri spopadanju s podnebnimi spremembami. Delujmo skupaj in se dogovorimo za mednarodni dan joge.« Tako je ob svojem nagovoru na 69. zasedanju Generalne skupščine OZN lani septembra dejal predsednik vlade Indije Šri Narendra Modi ter pozval svetovno skupnost, naj potrdi mednarodni dan joge.

Naj se združi

Beseda joga izvira iz sanskrta, kjer juj pomeni združiti, vpreči ali povezati. V skladu z jogijskimi spisi naj bi z vadbo joge dosegli združitev individualne zavesti z univerzalno. Pred več tisoč leti naj bi na bregovih jezera Kantisarovar v Himalaji adijogi izlil svoje globoko znanje saptarišijem oziroma »sedmim modrecem«. Ti modreci so nato prenesli znanje o jogi v različne dele sveta, vključno z Azijo, Bližnjim vzhodom, Severno Afriko in Južno Ameriko. Zanimivo je, da so sodobni učenjaki opazili tesne vzporednice med starodavnimi kulturami z vseh koncev sveta. Prav v Indiji pa je sistem joge doživel največji razcvet.

Štiri veje

Poznali so jo že pred pojavom Ved, vendar je bil modrec Mahariši Patanjali tisti, ki je jogijske tehnike oblikoval v sistem in popisal takratne jogijske prakse, njihov pomen in s tem povezano znanje. Njegovo delo danes poznamo pod imenom Patanjalijeve Joga sutre. Joga deluje na ravni človekovega telesa, uma, čustev in energije. V grobem jo delimo na štiri veje: karma, pri kateri uporabljamo telo; džnana, pri kateri uporabljamo um; bhakti, kjer uporabljamo čustva, in krija, pri kateri uporabljamo energijo. Vsak sistem joge, ki ga vadimo, spada v obseg ene ali več navedenih kategorij. Vsak človek pa je izvirna kombinacija omenjenih štirih dejavnikov.

Bodi sam s sabo

Joga je pomembna pot do osvoboditve vseh vezi. Zdravstvene raziskave v zadnjih letih poleg tega kažejo še številne druge fizične in umske koristi, ki jih ponuja, kar le potrjuje izkušnje milijonov ljudi, ki jo redno vadijo. Joga je koristna za ohranjanje dobre telesne pripravljenosti, delovanje kostno-mišičnega sistema in srčno-žilnega zdravja, pri obvladovanju sladkorne bolezni, težavah z dihanjem, hipertenziji, hipotenziji in številnih težavah, povezanih z nepravilnim življenjskim slogom. Pomaga znižati stopnjo depresije, utrujenosti, težave s tesnobo in stresom. Uravnava simptome menopavze in je način, s katerim telo in um oblikujemo v gradnike, ne ovire, plodovitega in izpolnjujočega življenja. »Premišljujem, kako malo bi bilo treba,« reče Svami Višvašakti Sarasvati, učiteljica joge, ajurvedska zdraviteljica, »da se spoznaš, da se dotakneš, se božaš in vse bi bilo popolnoma drugače. Ko se začnejo dogajati spremembe, postanemo zelo nestrpni. Želimo vse hitro, če ne gre, rečemo, da ne velja. Telesu in duši moramo dati čas in priložnost, da se spremenita. Dokler se ne, ne bomo dobili rezultata. Enako asano lahko delate sto ur, pa ne pomaga, ker se mora spremeniti notranji vzorec. Za to pa potrebujemo čas in priložnost. Joga je čas za druženje s sabo.«