Sodeč po novi študiji je bolje uživati ekološko pridelano hrano: ta v primerjavi s konvencionalno pridelano vsebuje več antioksidantov in manj strupenih težkih kovin ter manj ostankov pesticidov. Raziskava, objavljena v publikaciji British Journal of Nutrition, je menda največja tovrstna doslej analiza 343 študij, v katerih so primerjali hranilno vrednost in varnost ekološko in konvencionalno pridelanega sadja, sadja in žit.
Skupina mednarodnih znanstvenikov pod vodstvom raziskovalcev z univerze Newcastle, glavni avtor študije je profesor Carlo Leifert, je ugotovila, da vsebuje ekološko pridelana hrana od 18 do 69 odstotkov več antioksidantov kot konvencionalno pridelana, kar pomeni, da potrošniki s prvo zaužijejo med 20 in 40 odstotki več antioksidantov (to ustreza dvema dodatnima porcijama sadja in zelenjave na dan, če upoštevamo pravilo pet na dan). Študija dokazuje, da je ekološko pridelana hrana bolj hranljiva in torej koristnejša za zdravje, pravi raziskovalec z washingtonske univerze in soavtor študije Charles Benbrook. Raziskava je še pokazala, da so ostanki pesticidov tri- do štirikrat višji v konvencionalno pridelani, v tej je tudi dvakrat več kadmija. Ta, menijo raziskovalci, je v nekaterih gnojilih, ki jih uporabljajo konvencionalni kmetovalci. Ekološki pridelovalci poudarjajo pomembnost nadaljnjega raziskovanja o vplivih pesticidov in razlikah med konvencionalnim in ekološkim kmetijstvom.
Dietetičarka Valerie Pampuch priporoča ekološko: »Ja, verjetno bi morali jesti ekološko pridelano. Glede na raziskave so ti pridelki boljši.« A priporočilu vedno doda svarilo: potrošniki, ki si ne morejo privoščiti tovrstne hrane, naj kljub temu uživajo zdrava in hranljiva živila, bogata z vitamini in minerali. »Ljudje bi se morali vrniti k osnovam, uporabljati zdravo pamet. Jejte osnovna živila vseh skupin, jejte, ko ste lačni, in predvsem jejte čim bolj naravno,« pravi Pampucheva. Podobno meni Susan Jebb, profesorica prehrane na oxfordski univerzi: ekološko pridelana hrana vsebuje več nekaterih antioksidantov, a vsebnost nekaj drugih hranil se ne razlikuje od tistih v konvencionalno pridelani hrani, denimo vlaknine. A je ne glede na to vendarle pomembna tudi vsebnost tistega, česar v jabolkih in krompirju nočemo, torej gnojil, pesticidov in še česa. Pomembna je tudi svežina sadja in zelenjave: najbolje je jesti ravno (p)obrano/izkopano in ne tistega, kar v hladilnikih leži že nekaj tednov.
Razlika med ekološko in konvencionalno pridelano hrano je v zadnjih letih pogosta tema pogovorov, nekateri ljudje v oznaki ekološko pridelano vidijo nekakšen statusni simbol in kaprico, zlasti pa negodujejo zaradi visokih cen, saj je ekološko pridelana hrana pogosteje zaradi načina kmetovanja dražja. Kakor koli že, sadje, zelenjavo in žita kupujte pri različnih prodajalcih, tako boste zmanjšali tveganje izpostavljenosti enemu samemu pesticidu in povečali vnos hranil. Kupujte sezonsko, in če je možno, čim bolj sveže. Kupljeno dobro operite pod tekočo vodo: tako boste odstranili umazanijo, bakterije in sledi kemikalij. Vseh pesticidov s pranjem vendarle ne boste mogli odstraniti, kožo sadja in zelenjave lahko tudi olupite.
Ekološka hrana mora biti pridelana brez rabe antibiotikov, sintetičnih hormonov, genskega inženiringa, sintetičnih pesticidov ali kemičnih gnojil, kmetovalci se opirajo na kolobarjenje in ohranjanje oziroma celo povečevanje rodovitnosti tal. To ohranjajo organska gnojila (kompost, hlevski gnoj) in naravna rudninska gnojila, rastline se varujejo s kolobarjenjem, primerno obdelavo tal in izborom odpornejših sort. Ekološko kmetijstvo, ki tudi v Sloveniji dobiva vse večji pomen, je oblika in način kmetovanja, ki pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine, ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti, varstvu virov pitne vode in sploh varovanju celotnega okolja. Poleg tega je zagotovljen nadzor nad pridelavo in predelavo teh pridelkov oziroma živil in tako zajamčena varnost: ker je uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev, gensko spremenjenih organizmov in proizvodov, pridobljenih iz teh organizmov ter različnih regulatorjev rasti prepovedana, ni pričakovati ostankov teh snovi v pridelkih ali živilih in posledično pri potrošnikih.
